Novice iz medijev

Desetina slovenskih dijakov je že bila izsiljevana, otipavana ali okradena, nekoliko več jih je doživelo tudi udarec in bilo tarča neprijetnih opazk, kaže raziskava Dijaške organizacije Slovenije o nasilju na srednjih šolah. Dijaki nasilje najpogosteje zaznajo na šolskem hodniku in v okolici šole, okoli petina dijakov pa nasilja ne opazi nikoli. Avtor: STA Več na http://www.dnevnik.si/slovenija/desetina-slovenskih-dijakov-ze-dozivela-izsiljevanje-otipavanje-in-krajo

Novi zakon o visokem šolstvu je ustava slovenskega razvoja. Če imajo prav sindikati, del radikalnejših študentov in pedagogov, ko trdijo, da vlada z njim univerzo na stežaj odpira komercializaciji, bo slovenska prihodnost drugačna. Študij bo za premožne privilegij, za revne obljubljena dežela. Minister za izobraževanje dr. Jernej Pikalo je prepričan, da so očitki neutemeljeni. Z 39-letnim ministrom za izobraževanje, znanost in šport, doktorjem političnih znanosti, profesorjem na Fakulteti za družbene vede in strokovnjakom za globalizacijo smo se pogovarjali tudi o šolskih uniformah, nenavadni izjavi na twitterju, stigmatizaciji otrok, nastajajočem zakonu o učiteljih… Piše: Ranka Ivelja Več na...

Deset let po začetku bolonjske prenove pri nas si samo študentje upajo o njej izraziti svoje mnenje. Pristojni postavljajo vprašanja, na katera naj bi v analizi odgovorila nova delovna skupina. Študij se v Sloveniji ni spremenil tako, kot je obljubljala bolonjska reforma. Formalno smo dobili veliko novih programov, ki so predvsem drugače časovno razporejeni od starih, a njihova vsebina ostaja enaka, opaža Rok Primožič, predsednik Evropske študentske organizacije. Piše: Petra Mlakar Več na http://www.dnevnik.si/slovenija/kaj-smo-ze-hoteli-z-bolonjsko-reformo

Tekmovalnost v šolah in med njimi, neizprosen boj učencev za ocene in najrazličnejša priznanja, zaradi katerega v imenu boljše prihodnosti izgubljajo svojo otroško sedanjost in svoje ustvarjalne potenciale, so zlo, ki uničuje sodobno, izključno na kompetitivnosti, na trgu temelječo družbo! Prav ta tekmovalnost je osrednji predmet kritike dokumentarnega filma Abeceda režiserja in scenarista Erwina Wagenhoferja, ki ga v teh dneh še vedno vrtijo v ljubljanskem Kinodvoru in ki je gledalce, tako starše kot šolnike, že prisilil v preizpraševanje praks in vrednot sodobne šole. Ker je Wagenhoferjeva kritika uperjena v šole od Pekinga do Londona, seveda vključuje tudi slovenski šolski sistem, zato smo med njegovimi snovalci, nadzorniki in...

Nekateri učenci ne delajo domačih nalog. Te so koristne, niso pa obvezne. Zato tistih, ki se nanje požvižgajo, ne smejo kaznovati, trdijo učitelji. Kdo in kako bi moral otroke motivirati za pisanje domačih nalog, pa si tudi strokovnjaki niso edini. Pravne podlage, da bi v šolah sankcionirali »pozabljivce«, učitelji nimajo, je pojasnila ravnateljica osnovne šole Šenčur Majda Vehovec. Če učenec ne naredi domače naloge, mu učitelj ne sme dati negativne ocene. Ocenjevati sme samo vnaprej napovedane naloge z vnaprej znanimi kriteriji, ki omogočajo, da učenec dobi vse ocene, ne le negativno (na primer za manjkajočo nalogo). Piše: Petra Mlakar Več na http://www.dnevnik.si/slovenija/ucenci-v-solah-brez-nalog-in-brez-sankcij

Zbralo se je blizu dva tisoč ljudi, ki so protestirali proti šolninam, privatizaciji šolstva, zdravstva in skupnega dobrega. »Mati, študiral bi!«, »Naj Zvis izvisi«, »Trg pije, študent plača!«, je le nekaj zapisov, s katerimi so študenti danes na protestu izrazili svoje nestrinjanje s predlogom zakona o visokem šolstvu. Ta po njihovem mnenju uvaja šolnine in privatizira javno šolstvo. Piše: Tina Kristan Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/studentski-protest-za-brezplacno-solstvo.html

S strukturnimi ukrepi je treba omogočiti disciplinirano in konstantno zmanjševanje števila zaposlenih. Minister za notranje zadeve Gregor Virant poudarja, da je prihodnje leto nujno zmanjšanje plačne mase v javnem sektorju glede na leto 2014. Piše: S. P. Več na http://www.delo.si/novice/politika/placno-maso-v-javnem-sektorju-bo-treba-zmanjsati.html

Odziv na pismo Državnega izpitnega centra v zvezi z razvpito lestvico šol Kot predsednik Sveta zavoda OŠ Brezovica pri Ljubljani sem 27. marca 2014 prejel dopis, v katerem se člane svetov zavodov in svetov staršev osnovnih šol ter župane občin seznanja z nekaterimi pogledi na nesrečno lestvico šol. Ker sem bil do lanskega septembra predsednik Državne komisije za vodenje NPZ, se čutim dolžan opozoriti na nekatere dele dopisa, ki po mojem mnenju niso v duhu konstruktivnih prizadevanj za kakovost slovenskega šolstva. Piše: Kristijan Musek Lešnik Več na http://www.pogledi.si/druzba/o-lestvicah-preverjanjih

Spoštovani člani sveta šole, pred časom smo lahko v številnih medijih zasledili lestvico ˝najuspešnejših˝ osnovnih šol, ki naj bi bila narejena na osnovi dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju znanja (v nadaljevanju NPZ). Ker je bilo v razpravah, ki so spremljale objavo lestvice, tudi veliko takšnih, ki nakazujejo na pomanjkljivo zavedanje vloge in pomena NPZ v slovenskem šolskem sistemu, smo se v Državni komisiji za vodenje nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli (v nadaljevanju Državna komisija) odločili, da poskušamo širšo javnost natančneje seznaniti z namenom NPZ v osnovni šoli. Piše: Janez Vogrinc Več na http://www.pogledi.si/druzba/dopis-drzavne-komisije-za-vodenje-npz

Otroštvo postaja vse bolj nadzorovana »dejavnost« Današnji odrasli se večinoma z nostalgijo spominjajo svojega otroštva. Igranja na ulici, plezanja čez ograje in na drevesa, »rabutanja« sadnih dreves, raziskovanja »prepovedanih« prostorov in njihove transformacije v igralne površine. Današnji otroci imajo tovrstnih izkušenj vse manj. Njihov prosti čas večinoma zasedajo organizirane dejavnost in elektronske naprave. Čeprav se njihovim staršem toži po mladosti, se jim hkrati zdi, da si otroci dandanes take mladosti ne morejo več privoščiti. Piše: Staš Zgonik Več na http://www.mladina.si/155232/ni-casa-za-igro/

Kako narediti šolo ustvarjalnejšo in pravičnejšo, kako se soočiti z “novo revščino” in težavami pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami, kako vanjo vgraditi spoznanja nevrologije, psihologije in sociologije, so bila vprašanja, ki so jih na blejskem srečanju ravnateljev načenjali le povabljeni strokovnjaki… V možganih ni nikakršnega centra za učenje, je na blejskem srečanju osnovnošolskih ravnateljev, ki ga je petindvajsetič organizirala založba Didakta, poudarila pediatrinja in nevrologinja dr. Tina Bregant. Učenje je namreč možganski modus operandi. Da bi se lahko uspešno učili, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, med drugim z mikroelementi bogata hrana, nujen pa je tudi občutek varnosti; če ni varnosti, se možgani pripravijo...

Študentje, ki med predavanji zapiske pišejo »na roko«, torej na klasičen način s pisalom in zvezkom, se bolje odrežejo na izpitih kot tisti, ki uporabljajo prenosne računalnike. Nova študija kaže, da je tako tudi v primeru, ko so ti odklopljeni od interneta in torej ni drugih motenj pozornosti. Ne le, da ročno napisani zapiski pomagajo pri boljšem takojšnjem razumevanju predavanja, ampak prav tako vodijo k boljšemu pomnjenju v prihodnosti. Piše: Eva Mrhar Več na http://www.polet.si/sam-doma/studentski-zapiski-pisalo-je-mogocnejse-od-tipkovnice

Do 4. aprila se je na 23.160 razpisanih mest prijavilo 18.098 (lani 18.578) kandidatk in kandidatov. Na spletni strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so danes objavili stanje prijav za vpis v programe nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja ter gimnazij za šolsko leto 2014/2015. Na spletni strani je objavljena tudi informacija o stanju prijav na današnji dan o številu prijavljenih po posameznih šolah. Piše: S. P. Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/na-23-000-mest-na-srednjih-solah-prijavljenih-18-000-dijakov.html

Mlekarna Celeia in kmetijsko ministrstvo v projektu ozaveščanja mladih o pomenu kakovostne prehrane. Manj kot polovica slovenskih otrok redno zajtrkuje, ko jedo, pa so njihovi obroki osiromašeni ter s preveliko vsebnostjo maščob in sladkorjev, potrjujejo raziskave. Takšen način prehranjevanja pa pogosto vodi v najrazličnejše zdravstvene težave. Ker se navade iz otroštva ohranjajo tudi v odrasli dobi, je nujno ukrepati že danes, poudarjajo prehranski strokovnjaki. Piše: Marjeta Šoštarič Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/zivila-visje-kakovosti-za-malico-otrok-v-vrtcih-in-solah.html

Majhna in po svoji lokaciji obrobna gimnazija na Jesenicah in hkrati edina splošna daleč naokoli mora imeti veliko posebnosti. Med najnenavadnejše sodi dejstvo, da se z gledališčem ukvarja več kot pol šole, vključno s profesorji. »Ej, Sneguljčica, če ti bo dolgčas pri nas, bomo pa peli, pa plesali, pa se šli teater,« sodobni Sneguljčici predlaga palček. Besedilo je del predstave, ki jo pravkar pilijo dramski igralci Gimnazije Jesenice pod vodstvom mentorice profesorice Marije Palovšnik. Predstavo bodo kmalu prikazali selektorjem za sodelovanje na srečanju mladinskih gledaliških skupin. Piše: Petra Mlakar Več na http://www.dnevnik.si/slovenija/ko-se-gre-vec-kot-pol-sole-teater