Novice iz medijev

Medtem ko strokovnjaki pogosto svarijo pred razvajenostjo otrok zaradi permisivne vzgoje, ima lahko tudi pretirana ambicioznost staršev za otroke pogubne posledice. Mladi pisci imajo dandanes pogosto nerealna pričakovanja, opozarja odgovorna urednica revije Mentor Barbara Rigler. Bolj kot branja, vztrajnega pisanja in izpopolnjevanja si želijo predvsem čim prej izdati lastno knjigo. Pri tem jim pogosto priskočijo na pomoč ambiciozni starši, včasih tudi učitelji. S tem jim, opozarja, ne delajo usluge. »Največkrat gre namreč za literaturo slabe kakovosti, na katero morda čez leta ne bodo ponosni.« Piše: Petra Mlakar Več na http://www.dnevnik.si/slovenija/previsoka-pricakovanja-starsev-obicajno-placajo-otroci-

V Sloveniji omejujemo tudi tista študijska mesta, ki državi prinašajo dodano vrednost znanja. Pravkar se je iztekel prvi rok prijav za letošnji visokošolski razpis, ki mu bosta poleti sledila še drugi in tretji rok. S tem bo vpisnih možnosti za običajne kandidate tudi konec. Toda med prvim in 17. septembrom bo potekal še posebni prijavni rok, ki bo namenjen izključno kandidatom za vzporedni študij in diplomantom – tistim, ki želijo vpisati študij na tisti stopnji, kjer že imajo diplomo. A že drugo leto zapored je ta del razpisa v resnici bolj farsa kakor uporaben razpis. Piše: Jasna Kontler Salamon Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/razpisna-farsa-druga-diploma-je-odvec.html

Eden izmed učiteljev geografije in zgodovine, ki ima bolj razgibano delo od svojih kolegov, je Ljubljančan Mirsad Skorupan. Že skoraj dvajset let poučuje osnovnošolce in srednješolce v bolnišničnih oddelkih Osnovne šole Ledina ter s kolesom hiti na različne lokacije po prestolnici. »Vsak delovni dan je drugačen. Prihajajo novi otroci, drugi odhajajo domov,« pripoveduje. Slaba stran njegovega dela je le, da so njegovi učenci bolniki, vendar to odtehta dejstvo, da se prav oni najbolj razveselijo pouka po napornih terapijah. Na leto se jih izmenja približno 3000, šolsko delo v bolnišnici pa so v Ljubljani začeli že pred več kot 60 leti. Piše: Darja Valenčič Več na http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/bolni-otroci-se-pouka-bolj-veselijo

Obiskovalo bi jo 2500 študentov: prišli bi iz Kuvajta in drugih zalivskih držav, pa tudi iz drugih delov sveta in Slovenije. Če so bile prve novice o zasebni univerzi v Mariboru sprejete s precejšnjim dvomom, pa je kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout projekt precej podrobno predstavil in napovedal, da bo univerza z uradnim imenom Ameriška univerza v Mariboru odprla svoja vrata že čez tri leta. Piše: Peter Rak Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/projekt-kuvajtskega-poslovneza-ameriska-univerza-v-mariboru.html

Inšpekcijski nadzor dosegel, da je šola obrnila ekran, na katerem so se izpisovali osebni podatki otrok, ki so kosili. Šolski inšpektorat je po objavi v Delu, da na celjski IV. osnovni šoli uporabljajo sporne ključke za prehrano, ki sprožijo alarm, če starši niso plačali računa, v šoli opravil nadzor. Alarm so izklopili, so pa ključki precej razdelili starše. Piše: Špela Kuralt Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/kljucki-za-prehrano-otroci-zasciteni-starsi-razdeljeni.html

Če starši ne plačajo računa za kosilo, pred jedilnico piska. Varuhinja človekovih pravic je kritična do sistema. Učenci IV. osnovne šole (OŠ) Celje se pred kosilom evidentirajo s ključki, ki piskajo, če starši niso plačali računa. Sistem je že ob uvedbi pred sedmimi leti povzročil veliko negodovanja, starši pa so zdaj šli še korak dlje. Ker glasno piskanje izpostavi otroka, so obvestili varuhinjo človekovih pravic in tudi informacijsko pooblaščenko. Piše: Špela Kuralt Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/alarm-pri-kosilu-ozigosa-lacne-otroke.html

Otrokom bo prihranjena pot v tajništvo, predvsem pa ne bodo več javno izpostavljeni. Alarm, ki se je ob neplačanih računih za šolsko prehrano oglasil otrokom, je že preteklost, je sporočil šolski minister Jernej Pikalo. Piše: Špela Kuralt Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/alarma-zaradi-neplacanih-racunov-ni-vec.html

Diplomirani bibliotekarji se neuspešno prijavljajo na slabše plačana delovna mesta knjižničarja. Konec preteklega leta je Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) objavila razpis za delovno mesto knjižničarja s V. stopnjo zahtevane izobrazbe."Kot študentka oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na filozofski fakulteti sem se nanj prijavila. S pomočjo kolegice, ki je tudi sodelovala, sva ugotovili, da so študentje, ki diplomirajo na našem oddelku, nezaželeni, saj imajo previsoko izobrazbo," pravi ena izmed študentk bibliotekarstva, ki so na Biblioblogu objavile javno pismo, v katerem opozarjajo na svoje težave pri zaposlovanju. Piše: I. H. Več na http://www.zurnal24.si/nocejo-nas-ker-smo-prevec-izobrazeni-clanek-225188

Usoda talentov - Dokler ne bo evropske mreže, je njihov razvoj odvisen od nacionalnih modelov. Sredi septembra bo Ljubljana gostila mednarodno konferenco ECHA o nadarjenih. ECHA je kratica zaConference European Council for High Ability(Evropski svet za zelo sposobne), ki si že nekaj časa prizadeva, da bi prerasel v evropsko omrežje sistematične in celovite skrbi za vse nadarjene. Piše: Jasna Kontler Salamon Več na http://www.delo.si/druzba/znanost/slovenija-se-ne-ve-kaj-bi-z-nadarjenimi.html

Dijaki, starši, profesorji kemije, združite se! Zatrite tiranijo pouka kemije v gimnaziji! V roke mi je prišla knjiga Andrej Smrdu: Kemija: Snov in spremembe 3; učbenik za kemijo v 3. letniku gimnazije. Na gimnazijsko kemijo v mojih časih imam lepe spomine. To je bil prijazen, prijeten in zanimiv predmet, mislim, da se marsičesa še danes spominjam. Poleg teoretičnih osnov kemije smo se učili o kemiji vsakdanjega življenja, pridobivanju in rabi posameznih elementov in spojin, poudarjen je bil velikanski pomen kemije za vsako gospodarstvo. Nekoliko smo vstopili v svet kemijske tehnologije in industrije, posebej še tiste na Slovenskem. Obiskali smo kemično tovarno v Hrastniku in tovarno v Rušah. No, sem si mislil, me zanima, kaj se danes...

Dogajanje okoli odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij v javnih zavodih in še posebej osnovnih šolah sem spremljal z mešanimi občutki. Težave, s katerimi se danes srečujejo javni zavodi pri izplačilu zaostalega dela plač, je s svojimi nespametnimi in zaletavimi odločitvami povzročila vlada leta 2010, glavni protagonist odprave plačnih nesorazmerij pa danes sedi v vladni ekipi in vodi enega od državotvornih resorjev. Za nespametne, nepremišljene in populistične odločitve takrat in danes najverjetneje osebno ne bo odgovarjal nihče od odgovornih. Posledice pa vsak dan bolj na svoji koži občutimo državljani. Piše: Tomaž Seliškar Več na http://www.dssr.si/BLOG/2014/grobarji-zaupanja/

Na lestvici stotih najboljših osnovnih šol po rezultatih, doseženih pri nacionalnem preverjanju znanja, sta samo po ena šola s Koroškega in iz Pomurja. V Sloveniji je 450 osnovnih šol. Razlike med njimi so velike kot razlike med dnevom in nočjo. A razlike v čem? Predvsem v razmerah, v katerih živijo otroci, ki te šole obiskujejo. Piše: Marjeta Doupona Več na http://www.mladina.si/154118/neverodostojne-lestvice-sol/

Slovenskemu gradbeništvu se obeta svetla prihodnost: predavalnice izobraževalnih ustanov bodo morali precej razširiti, da bo prostor za učence, mame in njihove odvetnike. Pred skoraj štirimi leti sem pisal o maminih sinčkih in med pripravljanjem prispevka sem spraševal kadrovike, ali mame kdaj spremljajo kandidate na pogovore za službo (odgovor: "Da, celo za pilota! Čisto zares."). Vprašal sem v študentskem referatu, ali je že kdaj mama pospremila sina vpisat doktorat (odgovor: "Da."). Po objavi sem dobil precej odzivov, od katerih je večina veselo vzklikala: "Ja, Mazzini, česa vse se ti ne izmisliš! Kakšna pisateljska domišljija!" Skratka, opisoval naj bi nekaj povsem izmišljenega in celo nemogočega. Piše: Miha Mazzini Več na...

Dolg države do zaposlenih: Po oceni ministrstva je za prvi obrok potrebnih 25,2 milijona evrov. Ministrstvo za izobraževanje bo priskočilo na pomoč javnim zavodom, ki imajo težave z izplačilom prvega obroka odprave plačnih nesorazmerij. Po izgubljeni sodbi mora država namreč do konca meseca poravnati svoje prve obveznosti do svojih zaposlenih. Piše: Mario Belovič Več na http://www.delo.si/novice/politika/za-place-v-solstvu-se-je-nasel-denar.html

Ljubljanska občina šolam ne bo dala soglasja, da presežke namenijo za odpravo plačnih nesorazmerij, podobnno stališče imajo tudi druge mestne občine. Mestna občina osnovnim in glasbenim šolam ter vrtcu Vodmat ne bo dala soglasja, da bi presežek prihodkov nad odhodki iz preteklih let namenili za morebitni primanjkljaj sredstev za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah za zaposlene. Piše: Andreja Žibret Več na http://www.delo.si/novice/ljubljana/mol-sole-presezkov-ne-morejo-dati-za-place.html