ŠURCA GERDINA - izpraševalka (slovenščina, izpitna vprašanja)

[ursa.an]

1. Funkcijske zvrsti jezika.
2. Sleng. Ali je sleng med mano in izpraševalko različen?
3. Kakšen jezik uporabljam v vrtcu? Kdaj uporabljamo zborni jezik?

 

[spela30]

SLOVENŠČINA: Polona Šurca Gerdina

Vprašanja:
1. Izpisala je stavek iz priprav na nastope in sem morala popraviti ločila (vejice prav postavit);
2. Stičnost in nestičnost ločil - ali so vsa končna ločila stična (ne, tri pike so nestične); raba pike;
3. Razlika med pomišljajem in vezajem
4. Socialne zvrsti slo.jezika (v katerem se zdaj pogovarjamo- knjižni pogovorni; kdaj uporabljamo zborni jezik v vrtcih/šolah- kadar kaj beremo oz. imamo vnaprej pripravljen govor/nastop).

Ta vprašanja na forumu so mi zelo pomagala. Če ta vprašanja znate, bo sigurno šlo Srečno!

 

[Blackberry]

1. Socialne zvrsti slovenskega jezika. Kdaj bi lahko z učenci pri pouku govorili v narečjih?
Poznamo knjižne (zborni, knjižni pogovorni) in neknjižni (sleng, žargon, argo). V narečjih bi lahko govorili, ko bi to temo obravnavali (npr. med samim poukom, na dnevih dejavnosti, če bi pisali kakšne pesmi ali prozo na to temo ...).
2. Zemljepisna lastna imena.
Delimo jih na naselbinska in nenaselbinska. Naselbinska: prve besede z veliko, druge tudi razen če niso to besede mesto, vas, naselje, selo, trg. Nenaselbinska: prve besede z veliko, druge in naslednje pa z malo, če same po sebi niso lastno ime.
Nato me je vprašala, kako bi zapisali Sava Dolinka in Julijske Alpe.
3. Neskladenjska raba pike.
To pomeni, da pika ni uporabljena v stavku, ampak drugače npr. pri znaku za množenje (pomaknjena je višje), pri datumih (npr. 13. 10.) in pri navajanju literature (npr. pri seminarski nalogi). Potem me je vprašala še, kako imenujemo števnike, ki imajo piko. Vrstilni.

Zelo prijetna gospa.

 

[Majau]

26. 10. 2017

Besedne vrste.
Samostalnik in glagol - sklanjanje in spreganje.
Kaj so frazemi?

 

[Jessica]

Postavljala vprašanja, ki so zahtevala kratek odgovor. Mogoče želi delovati odrezavo in strogo, ampak meni se je zdela prijazna.

1. Primerjaj čase v angleščini in slovenščini, kakšne so razlike? Ali lahko v slovenščini pogojnik "bi želel" postavimo v prihodnjik?
2. Ali angleščina pozna sklone? Kako imenujemo postavljanje samostalnika v sklone? Koliko sklonov ima slovenščina? Sklanjaj "otrok" v dvojini. Postavi "drevje" v množino in "vrata" v ednino.
4. Stvarna lastna imena. Sem začela z razlago, kaj so stvarna lastna imena, pa je rekla, da jo zanima raba velike začetnice. Kako bi zapisala roman Kaplan Martin Čedermac? Zakaj vse z veliko začetnico?
3. Funkcijske zvrsti jezika. Bolj podrobno o praktično sporazumevalnem jeziku, primeri besedil. Kam bi uvrstila recept in kam svojo pripravo na uro?
4. Kakšna so lahko besedila? Sem samo naštela: umetnostna/neumetnostna, zasebna/javna, govorjena/zapisana, uradna/neuradna ...

 

[Špelca7]

Zelo prijetna izpraševalka.
1. Dobila sem poved iz priprave, za katero sem morala povedati, kaj je narobe in kako bi jo drugače preoblikovala.
2. Ločila (povedat katera so levostična, desnostična, katera so stična na obeh straneh).
3. Razlika med vezajem in pomišljajem.
4. Velika začetnica (naštet sem morala osebna, stvarna in zemljepisna) Stvarna opisat in povedat primere.
5. Zvočne prvine naštet in povedat katere od teh so motoče in zakaj (Mašila).

 

[Uska Markic]

1. Stičnost ločil; kako se piše datum, kako je stična pika (levostična).
2. Lastna imena (naštej, opiši) nato kaj so lastna stvarna imena podrobneje; primer kdaj pišemo bmw z veliko in kdaj z malo začetnico.
3. Kaj so zvočne prvine in naštej; zakaj mašila niso ok, kaj določa barvo glasu (oblika govoril in če si prehlajen, poškodba).

Prijazna gospa in pomaga, gleda pa zelo strogo

 

[majala]

• V že napisano poved vstavi ločila (3 vejice), koliko stavčna je poved, poišči neosebni glagol;
• Kdaj pišemo veliko začetnico ter podrobneje stvarna lastna imena
• Vidne prvine govora

 

[neza14]

V napisano poved vstavi ločila, koliko stavčna je poved, od česa je to odvisno, določi glagoslki naklon - pogojnik.
Zemljepisna lastna imena - opiši in primere.
Sklanjanje otrok v množini, preko primera sklanjanje ženskega in moškega imena in priimka.