(ker sem slovenistka, mi je gospa postavila še nekaj dodatnih vprašanj – v besedilu podčrtano)
– pojasniti pojma slavist in slovenist; navesti še dva slavista (rusist, kroatist, bohemist /strokovnjak za češki j. in knjiž./, slovakist / strokovnjak za slovaški j. in knjiž./, makedonist, bolgarist …)
– neknjižne socialne zvrsti SJ-a, (razdelitev + narečne skupine; ker omenim še kočevsko narečno skupino, moram razložiti, zakaj jo obravnavamo kot narečno skupino; splošne značilnosti posameznih narečnih skupin, npr. primorske /italianizmi/, koroške + gorenjske + rovtarske /švapanje/, moje – panonske /germanizmi, diftongi idr./)
– mejniki SJ-a (samo Brižinski spomeniki – splošne značilnosti + slovanske značilnosti /nazalna vokala O in E, kontrakcije vokalov, sedanjik je samo kontrahiran, kontrahirane oblike osebnih zaimkov …)
– kdaj zapišemo na koncu naštevalnih enot (pri alinejnem naštevanju) vejico in kdaj podpičje (podpičje običajno pišemo za daljšimi naštevalnimi enotami, nujno pa ga je pisati za stavki /oblike s povedkom/; v drugih primerih /kratke naštevalne enote, tj. besede, besedne zveze/ pa pišemo vejico ali pa tudi ne; če za naštevalnimi enotami pišemo vejico oz. podpičje, na koncu zapišemo piko, če pa za posameznimi naštevalnimi enotami ne pišemo ločila, potem tudi končne pike ni)