Spoštovana kolegica.
Toplo ti priporočam, da še enkrat prebereš prispevek, ker tvoje preobračanje besed meji na komedijo. Če boš tako ocenjevala spise, eseje svojim bodočim učencem, bodo padale slabe ocene, ker ne znaš izluščiti pomena besedila. Toliko o kompetentnosti in ocenah za »naravno selekcijo«.
Kot prvo se seveda počutim napadeno, če si me obtožila, da samo sedim doma z dokumentom na socialni podpori (tvoje besede: »Najlažje je sedeti doma z diplomo/magistrsko v roki in misliti, da je ta kos papirja višek vaših življenjskih dosežkov. Se pritoževati nad socialno podporo (!) in hkrati "čakati" na razpis?«). Mimogrede na tem forumu smo ljudje, da si pomagamo v informacijskem in moralnem smislu. Če misliš bentiti nad nami, to počni s kakšno kolegico na kavi, ker tvoje besede – verjamem, da misliš dobro – na mojem ekranu niso najlepše prikazane.
Kot drugo, si očitno samo ti seznanjena z objavo kdaj bo razpis, ker ga jaz (predvidevam, da tudi drugi, ker se konstantno sprašujemo o enem in istem) nisem našla, ne na uradni strani ministrstva ne v medijih. Ampak brez skrbi jih bom povprašala in objavila odgovor. To, da bo razpis že cela vas ve, ampak KDAJ? That is the question...
Kot tretje, zakaj misliš, da sem v sekti Herbalifa? Kje točno sem to zapisala. Cel svet ve, da vabijo ljudi na seminarje pod različnimi pretvezami, da gre za piramidni marketing in nisem neumna, da se ga udeležim (se opravičujem vsem tistim, ki verjamete v to in konzumirate vse tiste umetne praške, ki naj bi nadomestili zdrav obrok). Napisala sem »Vsi smo bili na seminarjih (upam, da ne misliš tiste od Herbalifa, ker ti ne veljajo), nekateri tudi na kongresih, simpozijih itd. tako znanstvenih kot pedagoških.« Seminar Herbalifa je bil mišljen kot slab primer v sarkastičnem smislu, ne da se jih udeležujem. Prosim, da drugič natančno bereš.
Glede zasebnih šol pa je takole. Večji del (85 %) je financiran s strani države. Zakaj misliš, da bi bila prej zaposlena v zasebni kot v javni šoli? Razmišljala sem tudi v tej smeri, da bi učenci spoznali določene geografske in zgodovinske značilnosti v kraju, kjer se nahajam, vendar tega ne smem, ker nimam licence (turističnega vodiča), da bi to razlagala, pokazala večjim skupinam. Ne ti meni o spanju in neaktivnosti, ker je v večini primerov zakonodaja proti kreativnim ljudem. Ustanovitev zasebne šole pa je nekaj čisto drugega.
Tvoje besede »Me res zanima kdo bi komu čuval mačko - ker nimaš otrok (še za to so krivi drugi - daj prosim te lepo).« Kolegica tukaj pa si me ranila. Zakaj misliš, da krivim druge, da nimam otrok, ker jih ne? A zato, ker ga nimam, ne znam skrbeti za enega. Imam tri, skoraj desetletje mlajše sestre, ki so bile nadvse poučen trening + nečakinja in nečak. Znam previti pleničko, ga nahraniti, peljati k zdravniku, skuhati čaj, preobleči, se igrati z njimi, jokati, ko oni jokajo, jih dati spat, čuvati cel dan, prebrati pravljico, gledati risanke, plesati, delati z njimi na vrtu, božati zajčke, tudi občasno okregati, če je potreba, igrati šah – monopoli – pantonomimo... seznam je neskončen. In ne, nisem imela svoje sobe, da bi preprosto ignorirala nočni jok mlajših sester. Zreli ljudje smo si zgodaj začrtali življenjske cilje in otrok v času študija pač ni bil med njimi. Poleg tega sem pri starejši sestri videla (rodila v zgodnjih 20-ih), da ji je motivacija po izobraževanju po rojstvu padla in ni edina, ki se ji je to zgodilo. Danes ji je malce žal, da ni nadaljevala, ker je bila resnično talent na svojem področju – maturo končala s petico. Ko rodim otroka, želim, da je moj in partnerjev – ne od babic in dedkov, želim da ga preskrbim z lastnim denarjem. Iskreno ne bi rada, da bi mi ga čuvala oseba kot si ti – brez zamere, free will (in vem, da je med iskrenostjo in nesramnostjo tanka meja, moj namen ni, da sem nesramna – izpostavljam dejstva). Aja to, da si rodila, te še ne naredi dobrega starša.
Ne vem, od kje ti ideja, da se ne rekreiram. Ravno v nedeljo sem si privoščila dolg sprehod okoli Cerkniškega jezera oziroma kolikor ga je še ostalo in po naravi sem knjižni molj. Lahko bi rekli, da sem normalna, blaga oblika gospe Bovary – živim v knjigi. Le-teh ne berem, ampak jih jem.
Last but not least – let's agree to disagree.