Nazadnje uredil moderator:
Že v osnovni šoli sem si poskušala predstavljati, kakšno bo moje življenje, ko odrastem. Nisem se toliko ubadala z državo kot tako, saj so se mi zdele stvari samoumevne. Vse je bilo v najlepšem redu. Najprej sem hodila v vrtec, potem v osnovno in srednjo šolo. Spoštovala sem učitelje, profesorje, starše in starejše ljudi. Politiki in diplomati so se mi zdeli kot neka nadnaravna vrsta – uglajeni, vsevedni ... Ljudje, ki imajo vse pod kontrolo in ki skrbijo za nas, državljane. Moje največje skrbi so bile povezane z ocenami in s tem, kako bom kar najbolje izkoristila čas med počitnicami. Tako je bilo tudi v času študija; ambiciozno, vendar brezskrbno sem stopala iz letnika v letnik in načrtovala svojo prihodnost. Vse se je zdelo zelo enostavno, a sledila so leta ...
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Delo, www.delo.si
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Delo, www.delo.si
