EPIH - izpraševalka (slovenščina, izpitna vprašanja)

[AnaGl]

1. Prozodične prvine govora (podrobno razlaga s primeri pri intonaciji) in vidne prvine govora.
2. Funkcijske zvrsti jezika in socialne zvrsti.
3. Vezaj (zaradi navajanja ciljev v pripravi).

 

[Katok]

Učiteljica športa
1. Prevzete besede (kako jih delimo, katere besede lahko popolnoma prilagodimo - želela je slišati, da lahko po slovensko pišemo kraje v zamejstvu (Dunaj, Rim), imena vladarjev in osebna lastna imena iz grško-rimskega sveta; zakaj Peking pišemo po slovensko, New York pa ne - latinica)
2. Kratice in okrajšave (primeri, v katero sklanjatev spadajo in po kateri jih še lahko sklanjamo)
3. Neskladenjska raba pike. Ali veste, kaj imate narobe v pripravi (pomišljaj - vezaj)?
Prijetna gospa, pomaga. Če ne veš, si odgovori kar sama Srečno!

 

[spela097]

Epih
- napaka v seminarski pri alinejah (mora bit predložni pomišljaj), zato me je vprašala razliko med pomišljajem in vezajem (klasika)
- domače in prevzete besede (kako vemo, katere so domače - kateri kvalifikatorji nam to povejo - indoevrop., ..; kam pogledamo, če nas zanima izvor,)
- vrste prevzetih besed (tujke, sposojenke, citatne besede)
Malo bolj resna deluje, postavi kakšno podvprašanje, ampak ful pomaga, nobene panike.

 

[MarijanaS]

Epih RP:

1. vrste, določanje in stopnjevanje pridevnikov

Ločimo dve vrsti stopnjevanja, in sicer dvostopenjsko (npr. lep, prelep) in tristopenjsko (lep, lepši, najlepši).

Pri dvostopenjskem stopnjevanju imamo dve stopnji, osnovnik in neosnovno oz. privzdignjeno stopnjo (elativ), ki jo izražamo z obrazilom pre- (prelep) ali prislovom (nadvse lep, zelo lep).
Pri tristopenjskem stopnjevanju imamo tri stopnje, poleg osnovnika še primernik (komparativ) in presežnik (superlativ), ti dve stopnji lahko izražamo z obrazilom, primernik z obrazili -ši, -ji ali -ejši, presežnik pa že z obrazilom naj- (lep, lepši, najlepši); ali s prislovom (zelen, bolj zelen, najbolj zelen).
Velja, da je prednostno stopnjevanje z obrazili, če je to le mogoče.
S prislovi stopnjujemo pridevnike le tedaj, ko ne gre drugače ali ko želimo nekaj še posebej poudariti. S prislovi stopnjujemo:

• pridevnike, ki pomenijo barve (bel, bolj bel, najbolj bel),
• pridevnike, ki so deležniškega izvora (pečen, bolj pečen, najbolj pečen), ter
• številne pridevnike, ki so tvorjeni z obrazili -en, -ən, -av, -ast, -at (domišljav, bolj domišljav, najbolj domišljav).

Če niste prepričani, kako stopnjujemo pridevnike, lahko svojo odločitev preverite v slovarskih priročnikih.

2. Osebna lastna imena. Sklanjanje pri priimkih. Pri ženski, če imamo kakšno izjemo (priimki ki se končajo na -a).
3. Kratice in okrajšave.

 

[piia]

Fonem in črka (definicija, kako delimo foneme)
Lastna imena ( bolj natančno zemljepisna)
Skladenjska in neskladenjska raba pike (lahko jo uporabljamo tudi namesto x, pri 3x3)

Deluje resna, postavlja podvprašanja ampak je zelo prijazna

 

[Karin123]

Bolj resna gospa, ampak pri mojih kratkih odgovorih ni nič komplicirala.
1. Zvočne prvine govora
2. Slovarji (samo naštet)
3. Razlika med terminološkim in frazeološkim gnezdom.

 

[anjaseliskar7]

- prevzete besede
- slovanji slovenskega knjižnega jezika
- kratica, okrajšava

Deluje zelo resna, a pomaga.

 

[Teja Krajnčič]

Učiteljica športa:
1. Fonem in črka (definicija, delitev fonemov)
2. Kratice in okrajšave (definicija, kateri spol so kratice, kako se sklanjajo)
3. Pisanje skupaj, narazen in z vezajem