EPIH - izpraševalka (slovenščina, izpitna vprašanja)

Mladi učitelj

Osebje foruma
Administrator
Prispevki
4.946
Naziv
profesor
Za objavo izpitnih vprašanj uporabite pripravljene obrazce - tukaj

Novejša vprašanja oz. prispevki se dodajajo na koncu teme.

Vprašanja so posredovana samo s strani uporabnikov.
- - -​

Vprašanja na strokovnem izpitu raznih kandidatov:

(glej naslednje prispevke)
 
Nazadnje urejeno:

Mladi učitelj

Osebje foruma
Administrator
Prispevki
4.946
Naziv
profesor
× glas (fonem) - črka, kako foneme naglašujemo, kateri so zveneči, kateri nezveneči nezvočniki, zvočniki
× kratice in okrajšave (kako jih zapisujemo. Kje stojijo nazivi; pred ali po imenu in priimku), kako sklanjamo kratice (po 3. moški sklanjatvi. Lahko še kako? Da, po 1. mošli, recimo LDS, LDS-a, ...)
× vse o SSKJ, podrobna sestava geselskega članka in naglaševanje besed, povej primer za frazeološko in terminološko gnezdo.

× prevzete besede, zapis
× vse o SSKJ ( sestava geselskega članka podrobno, s primeri) in ostalih priročnikih
× vejica
× kratice in okrajšave (kje in kako zapisujemo nazive prof., dr. med., dipl., ...)
× členitev po aktualnosti
× posebnosti ženske sklanjatve
× posebnosti moške sklanjatve
× lastna in občna imena s primeri
× lastni in občni samostalniki
× zemljenpisna imena
× tri pike
× kako pišemo praznike
× naglaševanje (tonemsko, jakostno)
× slušne prvine govora
× zg. pregled slovenske slovnice
× stični, nestični pomišljaj
× razlika med pomišljajem in veznikom
× priredje, podredje
× zvrsti jezika
× samostalnik
× fonem:črka
× razvoj slovenske pisave

1. Moška sklanjatev in posebnosti?
I. MOŠKA SKLANJATEV; vanjo sodijo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku množine končnico –a.
Primer: vlak
Posebnosti:
1. živa bitja in predmeti se razlikujejo v tožilniku (vlak-0; medved-a).
2. pri samostalnikih na –ec, -er in –ek polglasnik pri sklanjanju izpade (Mulec-Mulca, Korošec-Korošca, Lovec-Lovca; Meter-Metra)
3. Podaljševanje osnove z –j pri tistih samostalnikih, ki se končajo z samoglasnikom in črko –r (Franci-Francija; Bobi-Bobija; Slikar-Slikarja)
4. Podaljševanje osnove z –t pri tistih, ki se končajo v imen. Ednine na –e (oče-očeta; France-Franceta). Pazi posebnost: Marko!
5. Podaljševanje osnove z –n (nagelj-nageljna, Francelj-Franceljna)
6. Daljšanje osnove z –ov ali –ev; večinoma v množini (jez-jezov; most-mostov)
7. Beseda, ki se konča na C,Č,Ž,Š,J so končnice: -em, -ev (Koš-Košem; stric-stricem)

II. MOŠKA SKLANJATEV; vanjo sodijo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku končnico –e, končujejo pa se na –a.
Primer: Vodja, Jaka, Sluga

III. MOŠKA SKLANJATEV; Sklanjanje s končnico -0.
Primer: Črkovna imena ali kratice.

IV. MOŠKA SKLANJATEV; pridevniška
Primer: dežurni

2. Ženska sklanjatev in posebnosti?
I. ŽENSKA SKLANJATEV; samostalniki ženskega spola, ki imajo v rodilniku končnico –e.
Primer: Lipa, Breza
Posebnosti:
1. Gospa; končnica se spreminja v večini spolov
2. Samostalniki s končnico –ev; cerkev, žetev
3. Mati, hči; od rodilnika dalje podaljšujeta osnovo z –er (matere, hčere)
4. Boa, oboa; v rodilniku množine imata končnico boE, oboE

II. ŽENSKA SKLANJATEV; imajo v imenovalniku ednine ničto končnico, v rodilniku pa končnico -i
Primer. Luč, perut
Posebnosti:
1. Vrivanje črke –i; (misel-mislijo)
2. Med nezvočnik in zvočnik se v imenovalniku in tožilniku vriva polglasnik (misel, misli).

III. ŽENSKA SKLANJATEV; se sklanja z končnico -0; tuja ženska imena in pomanjševalnice
Primer: Karmen, Iris, Ines in mami, babi

IV. ŽENSKA SKLANJATEV; pridevniška sklanjatev
Primer: dežurna

3. Glas (fonem):črka? Kako foneme naglašujemo? Kateri so zvočniki in nezvočniki?

Fonem je najmanjša jezikovna enota, ki lahko, če jo zamenjamo spremeni pomen.
Črka: pisno znamenje za glasovne enote. Slovenska pisava nima znakov za vse glasove – za 29 fonemov uporablja 25 črk.
Foneme naglašujemo jakostno in tonemsko.

ZVOČNIKI: so soglasniki MRLVJN. So zveneči. Ne izgovarjajo se vedno tako kot se pišejo.
Fonema V in L se izgovarjata:
• kot (V) pred samoglasnikom LOVU in kot (U) pred soglasnikom U MESTO, LOUSKI
• kot (L) pred samoglasnikom BRALA in kot (U) pred soglasnikom BOUHA, POUH
• na koncu in na začetku besede SIU, BRAU, U MESTU

NEZVOČNIKI (15-zaporniki, priporniki in zlitniki):

a) ZVENEČI (BDGZŽ-DŽ)
b) NEZVENEČI (FPSCŠTČKH)
Izgovor:
S in D pred samoglasnikom ali zvočnikom ostaneta ista (GLASNO, SLADEK); pred nezvočnikom se na koncu spremenita v Z in T (MEDVED-MEDVET; GLAZBA-GLASBA; SLADKOR, SLATKOR).

4. Vrste naglaševanja?
Tonemsko in jakostno.
Naglašene samostalnike izgovarjamo močneje kot nenaglašene – jakostno naglaševanje.
Naglašeni samostalniki so tonsko nižji ali višji od nenaglašenih – tonemsko naglaševanje.
Poznamo tudi besede, ki nimajo naglasa, se pa naslanjajo na naglašene besede – naslonke (in, pa ter).
Znamenja za označevanje naglaševanja so:
1. ostrivec (za označevanje dolgih samoglasnikov) Primer: miza, muha, leto
2. krativec (za označevanje kratkih samoglasnikov) Primer: miš, kruh
3. strešica (za označevanje dolgih in širokih o-jev in e-jev) Primer: zemlja, soba

5. SSKJ, sestava geselskega članka, primer frazeološkega in terminološkega gnezda?

• SSKJ je izšel 1989, zadnja izdaja 1994.
• 5 knjig.
• Vsebina: slovarski del (razlaga pomena besed; geslo in geselski članek)
pomenski del (razlaga geselskega članka, ilustrativno gradivo, frazeološko in
terminološko gnezdo ter kvalifikatorji)
• slovar je enojezičen
• ne vsebuje lastnih imen
• razlaga pojmov z veliko primerov
• elektronski zapis

frazeološko gnezdo: navadno rekla in pregovori označena z ●
terminološko gnezdo: strokovni izrazi posam. strok: filoz. ekonomija ali politična…označena z ◊
pomenski kvalifikator (veda o gospodarstvu)
terminološki kvalifikator (polj., strok., pog.)
slovnični kvalifikator (-e ž)

6. Prevzete besede, kako se zapišejo?
Prevzete besede se delijo na:
- citatne (jazz, disco); ne prilagodimo SKJ; ohranijo izgovor, zapis in slovnične lastnosti
- sposojenke (pomfri, pica); popolnoma prilagodimo SKJ (izgovor, zapis, pregibanje).
- kalk; (mikser) dobesedni prevodi
- popačenke; (šraufenciger, šefla)

7. Vejica?
Vejica je nekončno ločilo, s katerim ločimo razne smiselne dele povedi in sicer:
SKLADENJSKA UPORABA
• Pri naštevanju (Na mizi imam računalnik, tipkovnico, rožo)
• Stavke v večstavčni povedi
• Pastavek (kadar uporabimo eno samo besedo: Tone, počakaj!)
• Dodatno pojasnilo, vrinjeno mnenje
• Pred prirednimi in podrednimi vezniki, kot so: ki, ko, ker, da, če, vendar, čeprav
• Navajanje dneva in datuma (V ponedeljek, 16. junija)

NESKLADNENJSKA UPORABA
• Decimalno število

VEJICA SE NE PIŠE
• Med dvema veznikoma (da če ne pride; in ker ni znal)
• Med vezalnimi vezniki (in, pa, ter)
• Med ločnimi vezniki (ali, bodisi)
• Med primerjalnim veznikom (kakor, kot, ko)
• Med večbesednimi vezniki (kljub temu da)
• Pri dvodelnih veznikih (ne-ne; niti-niti).

8. Členitev po aktualnosti?
Delitev stavka na izhodišče (temo), prehod in jedro.
Izhodišče tisto, o čemer se kaj novega pove;
Jedro je to novo.
Prehod pa manj pomembni del jedra.

Zgled členitve po aktualnosti:
Nekoč je živel imeniten grof. Ta grof je šel v Gorjance na lov. Tja ga je spremila velika družba prijateljev in lovcev.
Zunaj sije sonce.

9. Zemljepisna imena?
Mednje sodijo imena krajev in drugih ozemeljskih pojavov na Zemlji in v vesolju.
• Imena naselbin in njihovih delov
• Imena poslopij in objektov
• Imena pokrajin, območij, držav
• Imena nebesnih teles, celin, polotokov, otokov, puščav …

Zapis zemljepisnih imen:
So eno ali večbesedna. Pri večbesednih upoštevamo:
• Zapis nenaselbinskih imen; z veliko začetnico pišemo prvo besedo, drugo besedo pa z veliko, če gre za lastno ime
Primeri: Škocjanske jame, Logarska dolina, Šmarna gora (je hrib, ne naselje), Velika planina, Panonska nižina, Jadransko morje

• Zapis zemljepisnih krajevnih/naselbinskih imen; z veliko začetnico pišemo vse besede, razen trg, vas, selo, naselje, mesto)
Primer: Rogaška Slatina, Zidani Most, Kranjska Gora, Črni Kal, Novo mesto, Dolga vas …

10. Stvarni lastni in stvarni občni samostalniki?
STVARNA LASTNA se pišejo z veliko;
• Naslovi literarnih del, časopisov (Delo), filmov (Himalaja), skladb (Rapsodija), slikarskih del (Nevihta), prireditev in festivalov (Ljubljanski filmski festival, Infos)
• Naslov umetnostnih in neumetnostnih besedil (Stiški rokopis, Ustava RS, Pravilnik o ...)
• Imena organizacij, strank, skladov, društev (GZS, Gasilska zveza Slovenije, Zares …)
• Imena podjetij, d.d., ustanov, zavodov (Srednja šola, Kompas, Mladinska knjiga …)
• Imena meddržavnih zvez, vozil, ladij, vesoljskih plovil (EU, Mastriški sporazum, Galeb …).

STVARNA OBČNA se pišejo z malo;
• Društva, stranke, organizacije, podjetja kadar ne mislimo na lastno ime, ampak na enega ali več zastopnikov (nogometni klub, tovarna avtomobilov, komisija za sklepe).
• Zgodovinski dogodki (vojna, revolucija, bitka …)
• Poimenovanje praznikov, razen izpeljanih iz lastnih imen (binkošti, božič, velika noč …).
• Odlikovanje, nagrade, priznanja (Boršnikov prstan, častni znak svobode …).
• Imena zdravil (panatus, lekadol …)

11. Kako pišemo praznike?
Praznike pišemo z malo začetnico (binkošti, novo leto, velika noč, novo leto, pust, kres …).
Če pa so izpeljani iz lastnih imen pa z veliko (Prešernov dan, Marijino vnebozetje …).

12. Tri pike?
So lahko:
-končne
-nekončne
-nestične (če sledijo naštevanju; Našel sem rože, gobe …).
-desno stične (če jih uporabiš za nadaljevanje besede (ona je prava ko…).

13. Slušne prvine govora?
• GLASNOST (prilagajaš številu ljudi).
• HITROST (razgibano, ne prehitro. Bolj počasi, če želiš kaj poudariti, povedati kaj novega).
• PREMORI (premor preden poveš kaj pomembnega)
• REGISTER (položaj intonacije: visok, nizek in srednji)
• BARVA GLASU (nehotena: prehlad, hripavost)
• INTONACIJA (povedna, vprašalna, končna, vzklična, končna, nekončna …).

14. Pregled slovenske slovnice?
1. Brižinski spomeniki
2. Reformacija in protireformacija (1550-1620)
• Trubar; Abecednik in Katekizem (1550 in 1551) pisava gotica
• Krelj; Spangenbergerova apostila prevod (1567) in Otročje Biblije (1566)
• Dalmatin: Prevod svetega pisma 1584
• Bohorič: Slovnica Kranjskega jezika –Zimske urice proste 1584.
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA!!!

3. Knjižni upad (1620-1675)
Samo en ponatis.
4. Katoliška obnova (1675-1760)
Od Kastelca do Pohlina. Začuti se potreba po novem slovarju SKJ.
5. Prerod (1760-1805)
Začetek Marko Pohlin (Katoliški prevod Biblije)

KOPITAR; Prva znanstvena Slovnica Slovanskega jezika na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem (1808-1809).

15. Stični, nestični pomišljaj?
NESTIČNI:
SKLADENJSKA:
• namesto vejice, ali ko loči vrinjen stavek: Andrej - ki je moj bratranec - odhaja.
• Zveze v katerih besedo izpustimo: Slovenija – moja dežela.
• Nadomešča narekovaje: - Posodi mi svoje vaje, jo je prosil.

NESKLADENJSKA:
• Namesto predlogov od – do (1991 - 2001; Ljubljana – Maribor).
• V matematiki minus
• Pri naštevanju, opredeljevanju

STIČNI:
Pri navajanju temperature -8 stopinj C


16. Razlika med pomišljajem in veznikom?
Pomišljaj je daljši od veznika. Vezaj se uporablja za vezanje besed (Vič – Rudnik; Nataša Šušteršič – Kos). Namesto in avstrijsko-slovenska meja; ko pregibamo kratice (NUK-a); med členkom le in zaimki le-tu, le-tam; oznake enote 1000.- EUR, zloženke (C-dur, E-vitamin).


17. Zvrsti jezika?
SOCIALNE (Knjižni in neknjižni jezik) in FUNKCIJSKE (umetnostni, praktično-sporazumevalni, strokovni in publicistični).


18. Samostalnik?
Poimenuje osebe, živali, rastline, stvari in pojme. Vrste:
LASTNA IMENA (osebna, zemljepisna in stvarna)
OBČNA IMENA (števna in neštevna: skupna, snovna in pojmovna).

Lahko mu določimo:
• SPOL (M, Ž, S)
• SKLON
• ŠTEVILO (troštevilski: ed, mn, dv; enoštevilski (množinski in edninski)
• OSEBA (1 jaz, 2 ti, 3 on)


19. Razvoj slovenske pisave?
1. brižinski, celovški rokopis bolj kot ne improvizacija
2. več zapisov v glagolici (glagolati-govoriti), uporabljali so jo za posvetne namene. Trubar jo je imenoval hrovaška pisava. Ta se ni splošno uveljavila
3. naša prva pisava je bohoričica ki je vladala v naših krajih pb. 300 let je temelj za prvo slovensko pisavo, ki jo je natančneje izoblikoval Adam Bohorič
4. še danes uporabljamo gajico; prva res slovenska knjiga v gajici Matiček A.T. Linhart 1840

20. Priredje/podredje?
Razmerje med stavki je lahko:
a) enakovredno; priredno
b) neenakovredno; podredno

Povedim iz enakovrednih stavkov govorimo priredno zložene povedi S+S.
Povedim iz neenakovrednih stavkov govorimo podredno zložene povedi S/S.

1. Moški samostalniki (prvi, drugi, tretji in četrti s primeri); posebnosti ni spraševala
2. Socialne zvrsti jezika (naštej, razlika med knjižno in pogovorno knjižno zvrstjo)
3. Kje v priredno zloženih povedih uporabljamo vejico in kje ne?
4. Katera kratica je ženskega spola? Odg: ZDA

1. Kaj so tvorjenke? Katere poznate? Iz česa so sestavljene? (končnica, koren)
Kaj je to besedna družina?
Za katero vrsto tvorjenk gre pri števnikih? Za sklop.
2. Vejica (Popravi v pripravah)
2. Slušne prvine govora- naštej. Opiši intonacijo (vse o intonaciji - kdaj je povedna, vzklična ...)

naglaševanje (kaj je to, katere vrste poznamo: tonemsko in jakostno, naglasna znamenja), poudarek
prevzete besede
vejica v priredjih in podredjih

Prevzete besede:
sposojenke, tujke, citatne besede, popačenke. Primer.

Priredja:
Kaj je priredje, katera poznamo, vezniki.
Ona mi je povedala veznike, jaz sem morala odgovoriti, za katero priredje gre.

1. Vse kar znaš o Veliki začetnici zemljepisnih imen in zakaj se Novo mesto piše- Novo z veliko in mesto z malo začetnico...definicija!
2. Sleng, žargon, strokovni jezik...razvrsti, opiši....
3. Kam spada šolski učbenik? in zakaj?

pôrok - porók zlágati - zlagàti (izgovorjava, pomen, naglaševanje)
kdaj uporabljamo krativec, ostrivec, strešico

VSE O SSKJ!!!
 

Mladi učitelj

Osebje foruma
Administrator
Prispevki
4.946
Naziv
profesor
- Vse o SSKJ (opišeš kar znaš, pol pa še kej vpraša)
- vezniki in predlogi (vezniki vežejo, predlogi so pred besedam in pol je rekla ja ok, kaj se pa zgodi z besedo, ki ima predlog pred sabo in sn rekla da dobi sklanjatev, je rekla ja, mislete sklon in jest ja ja sklon. Pa je bla zadovolna:))
- neki od naselbinskih in nenaselbinskih imen, ker sem pol mogla razložit zakaj je Novo mesto, zakaj Kranjska Gora, Blejski otok....(zakaj se tko piše z malo in veliko)
 
Prispevki
8
1. Števniki (ker sem matematik)
2. Kratice in okrajšave
3. Čustveno zaznamovane besede

Gospa sprva izgleda stroga, a se na koncu izkaže kot oseba, ki zelo rada pomaga.
 
Prispevki
7
- moška sklanjatev, posebnosti
-razvoj pisave(ker sem zgodovinarka)
-priredja (sem naštela ene 3, je rekla naj še druge priredne veznike povem, potem je še vprašala če obstaja vzročno priredje:ne več!)
 
Prispevki
3
Na prvi pogled zelo stroga, ampak zna tudi pomagati...

1. Lastna, nenaselbinska in naselbinska imena (katera pišemo z veliko, katera z malo). Zakaj pišemo Novo mesto z malo, kako pišemo Nova Gorica, Kranjska Gora itd. Mogla sem razložit pravilo, zakaj se tako piše. Od mene je hotla zvedet samo to, da je odvisno od vrstnega naselja in lastnega imena(selo, trg, vas, mesto).

2. SSKJ - vse kar veš. Kaj vsebuje, geslo, kako je sestavljen geselski članek. Kaj je v pomenskem delu še lahko napisano na koncu. Tukaj mi je pomagala pri pregovorih, torej frazeološko gnezdo in terminološko gnezdo (strokovni izrazi). Katere priročnike še poznamo? (slovenski pravopis in slovenska slovnica)

3. Dala mi je pripravo, kjer je v treh stavkih prečrtala veznike. Na podlagi tega sem mogla razložiti, zakaj se piše/ne piše vejica, katero priredje je to. V glavnem, tu sva se lovili, ker mi še zdej ni čist jasno to priredje in podredje :) Ampak je pomagala.
 
Prispevki
3
Odg: Izpraševalec: EPIH

1. kaj se piše z veliko začetnico (podrobneje imena bitij + kako sklanjamo imena in priimke)
2. kratice in okrajšave
3. sleng, žargon in strokovni jezik (+ kam spada učbenik in kam doktorska disertacija)

Gospa je prijazna.

Srečno!
 
Prispevki
3
Odg: Izpraševalec: EPIH

1. Naglas in poudarek.
2. Naštej tvorjenke. Kako je z vezajem pri tvorjenkah.
 
Prispevki
11
Odg: Izpraševalec: EPIH

SLOVENŠČINA (Lili Epih)
1. Fonem/Črka (da imamo 29 fonemov in 25 črk), kateri so samoglasniki in soglasniki (vse).
2.Zemljepisna lastna imena (potem me je še vprašala, kam sodi trg).
3. Pri soglasnikih me je vprašala, kako izgovarjamo glas v ( 4 različice, kot zveneči in nezveneči ustničnoustnični W, kot ustnični v,......potem me je še vprašala kako se to zapiše...)
4. Vezaj in deljaj (ker sem imela v seminarski nalogi narobe) in kako je z vejico pred ker (če sledi osebna glagolska oblika je, če pa ni, pa ni vejice).

Delala sem za svetovalno delavko v vrtcih
 
Prispevki
11
Odg: Izpraševalec: EPIH

1. Moške sklanjatve (sklanjatveni vzorec in posebnosti).
2. Neskladenjska raba pike.
 
Prispevki
22
Odg: Izpraševalec: EPIH

ker se anglistka me je vprašala vse v zvezi s tvorjenkami in sposojenkami in na koncu še glede vejice v priredjih - kje je in kje ni pa našteti sm morala priredja pa kaj je priredje
pri slovenščini sem bila žal neuspešna, ker res nisem imela pojma glede tvorjenk in s sposojenk.
drgač gospa Epih zgleda stroga vendar pomaga in ni hudega če znaš :)
 
Prispevki
6
Odg: Izpraševalec: EPIH

Napake v pripravah - Pazite na vezaje in pomišljaje, ker vsakega pregleda, če je pravilno zapisan :)
Samostalniška beseda - kako jo delimo? Ne pozabite na posamostaljeno pridevniško besedo (primer: dežurni, žvečilni)
Kako bi učencem razložil, kaj so edninski in kaj množinski samostalniki? Primer: drevje JE, drevesa SO. Kakšnega spola so pljuča, vrata? SREDNJEGA
Naštej priročnike in SSKJ podrobno opiši.

Ga. Lili Epih je kar stroga gospa, vendar se tu pa tam tudi malo nasmehne :)
 
Prispevki
3
Zavod
vrtec Pivka
Odg: Izpraševalec: EPIH

1. Glasovne prvine govora: tonemičnost, barva glasu, jakost, hitrost, premori register … kako nas slišijo drugi.
2. Vidne prvine: Teledna govoric (mimika obraza, gestika, proksemika), kronemika, telesna higiena in urejenost, barve … kako nas vidijo drugi.
3. Prevzemanje besed:
• Katere so prevzete besede: sposojenke in podomačenke … prevzemanje poteka v dveh stopnja (v prvi stopnji jih izgovarjamo in pregibamo po naše, v drugi pa še zapisujemo).
• Katere zapisujemo, pregibamo in izgovarjamo po naše? Sposojenke
• Katere so besede, ki delno ohranijo svoj zapis? Tujke
• Katere dobesedno prepisujemo? Citatne besede (»Biti ali ne biti, to je sedaj vprašanje«)
• Kako je z besedo pizza? Lahko jo pišemo kot pizza ali kot pica.
4. Kako je z glavnim in odvisnim stavkom?

Mja izkušnja z ga. Lili Epih je pa sledeča ... je resna gospa, zato deluje hladno, vendar se za tem skriva ena zelo prijazna gospa, ki rada pomaga (tak da nč bat :) )
 
Prispevki
3
Odg: Izpraševalec: EPIH

1. Značilnosti moške sklanjatve
2. Sklanjaj starš, otrok, človek
3. Nenaselbinska imena- delitev (primeri npr. kako se piše Slovenj Gradec - zakaj se piše oboje z veliko)
4. Kaj je to ga. (kratica)
5. Pika (vse o piki - primeri skladenjske, neskladenjske rabe...
 
Prispevki
3
Naziv
prof. razrednega pouka
Zavod
nisem zaposlena
Področje
Osnovna šola
1. Zemljepisna lastna imena (kako pišemo naselbinska, kako nenaselbinska)
2. Naštet jezikovne priročnike in opisat SSKJ (kaj vse najdemo notri).
 
Prispevki
17
Naziv
Prof. RP
Področje
Osnovna šola
1. Poudarek in naglas (razlike, naglasna znamenja), jakostno in tonemsko naglaševanje (razlike, kje najdemo njun zapis), breznagalasnice (katere so, kako je z zaimki ...)
2. Skladenjska in neskladenjska raba pike
3. Prevzete besede (na kaj jih delimo, značilnosti, primeri)
 
Prispevki
3
Področje
Vrtec
(pomočnica vzg.)

1. Zemljepisna lastna imena
2. Socialne zvrsti (razloži delitev, podrobneje opiši žargon)
3. Priredja/podredja (v zvezi s pripravo)
 
Prispevki
9
Naziv
Vzgojitelj predšolskih otrok
Zavod
Vrtec Litija
Področje
Vrtec
No tega me je bilo najbolj strah, ampak mi je gospa res pomagala!
1.) Moška sklanjatev
2.) Preglas in poudarek( Tukaj mi je res pomagala)
3.) Skladenjska in neskadenjska uporaba pike
 
Prispevki
74
1. Domače in prevzete besede?
2. Kje bi preverila če je beseda slovenskega izvora ( Etimološki slovar)?
3. Katere priročnike uporabljamo?
4. Opis SSKJ ( še posebaj foneme, naglasna znamenja, kvalifikatorji)?
5. Kratice in okrajšave (primer pri vsakem in po kateri sklanjatvi se sklanjajo kratice)?

Gospa Epih je zelo resna vendar pomaga :)
 
Prispevki
3
Naziv
vzgojiteljica
Zavod
vrtec
Področje
Vrtec
Moja vprašanja:
- zemljepisna lastna imena
- raba ločil (končna, nekončna; stična, nestična)
- pomišljaj in vezaj
 

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Na vrhu