Vodenje evidenc pri delodajalcu

Mladi učitelj

Osebje foruma
Administrator
Prispevki
4.834
Naziv
profesor
Povzeto iz prispevka:
=====================================================================================
mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo
DELOVNI ČAS IN VODENJE EVIDENC S PODROČJA DELOVNEGA PRAVA PRI DELODAJALCIH S PODROČJA ŠOLSTVA

Predmet tega prispevka bo ureditev delovnega časa v skladu z delovnim pravom, s poudarkom na urejanju tega instituta pri delodajalcih s področja šolstva, torej pri delodajalcih, ki izvajajo naslednje programe:
- osnovne šole,
- glasbene šole,
- gimnazijske programe,
- programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe,
- vzgojnoizobraževalne programe za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter
- v dijaških domovih.

Pri tem bomo izhajali iz osnovne ureditve delovnega časa, ki jo določa Zakon o delovnih razmerjih(Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR), in vodenja evidenc s področja dela (Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju: ZEPDSV), hkrati pa se bomo osredotočili na morebitne posebnosti urejanja delovnega časa in evidenc v skladu s področnimi zakoni, podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami.

=====================================================================================

Vodenje evidenc pri delodajalcu

Osnovni predpis, ki ureja temeljne obveznosti delodajalcev glede vodenja evidenc s področja dela, je Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju: ZEPDSV). Iz 7. in 12. člena tega zakona izhaja, da vodijo delodajalci naslednje evidence:
• evidenco o zaposlenih delavcih,
• evidenco o stroških dela,
• evidenco o izrabi delovnega časa,
• evidenco o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.

Te evidence morajo voditi za namene uveljavljanja pravic iz sistema socialnega zavarovanja in socialnega varstva, za namen zagotavljanja statističnega spremljanja ter za potrebe inšpekcijskega nadzora.

Hkrati morajo delodajalci voditi tudi evidence s področja varnosti in zdravja pri delu – na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu. O tem več v nadaljevanju.

Posebej je v okviru obravnavane teme prispevka pomembna evidenca o izrabi delovnega časa (18. in 19. člen ZEPDSV).

Delodajalec tako v skladu z 18. členom ZEPDSV dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke:
- podatke o številu ur,
- skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
- opravljene ure v času nadurnega dela,
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila,
- neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestila plače,
- število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa.

Evidenca o izrabi delovnega časa se v skladu z 19. členom ZEPDSV začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi. Dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o izrabi delovnega časa, se hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo je delodajalec dolžan predložiti na zahtevo pristojnega organa. Ob prenehanju dejavnosti delodajalca prevzame arhiv podatkov o izrabi delovnega časa pravni naslednik. Če pravnega naslednika ni, prevzame arhivsko gradivo Arhiv Republike Slovenije.

Prav tako naj posebej omenimo še evidenco o stroških dela, ki jo morajo delodajalci (tudi s področja šolstva!) voditi v skladu s 16. in 17. členom ZEPDSV. Delodajalec mesečno za vsakega delavca vpisuje v evidenco o stroških dela naslednje:
a) podatke o delavcu:
poleg podatkov iz točke a) 13. člena ZEPDSV vpisuje še:
- številko transakcijskega računa, na katerega se izplačujejo plače in ostali prejemki;

b) podatke o plačah in nadomestilih plač, ki bremenijo delodajalca:
plača za tekoči mesec, izplačana v skladu s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi:
- bruto plača za delo s polnim delovnim časom,
- bruto plača za delo s krajšim delovnim časom od polnega,
- bruto izplačila za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo),
- bruto nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca;
zaostala izplačila in nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca, izplačana v skladu s kolektivno
pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi:
- bruto zaostala izplačila in nadomestila plač;
izredno izplačilo (izplačilo po drugih osnovah, ki ne predstavlja redne mesečne plače):
- bruto izplačila na podlagi osebne delovne uspešnosti,
- dodatna denarna izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja;
neto plača (za mesec poročanja, za zaostala izplačila, nadomestila plač in za izredna izplačila):
- plača,
- zaostalo izplačilo,
- nadomestilo plače,
- izredno izplačilo;

c) podatke o drugih stroških dela:
- povračila stroškov v zvezi z delom,
- regres za letni dopust,
- jubilejna nagrada,
- dodatna plačila, namenjena socialni varnosti delavcev,
- plačila za prostovoljno pokojninsko zavarovanje,
- solidarnostna pomoč,
- odpravnina,
- stroški izobraževanja delavcev,
- davki na izplačane plače,
- ostali stroški dela;

č) podatke o zakonsko določenih prispevkih za socialno varnost za posameznega delavca:
prispevki v breme delodajalca:
- plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- plačani prispevki za zdravstveno zavarovanje,
- plačani prispevki za starševsko varstvo,
- plačani prispevki za zaposlovanje;
prispevki v breme zavarovanca:
- plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- plačani prispevki za zdravstveno zavarovanje,
- plačani prispevki za starševsko varstvo,
- plačani prispevki za zaposlovanje.

Evidenca o stroških dela se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi. Dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o stroških dela, se hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo mora delodajalec predložiti na zahtevo pristojnega organa. Ob prenehanju dejavnosti delodajalca prevzame arhiv podatkov o stroških dela pravni naslednik. Če pravnega naslednika ni, prevzame arhivsko gradivo Arhiv Republike Slovenije.

Skladno z 22. členom ZEPDSV izvaja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, Inšpektorat RS za delo. V primeru kršitev določb ZEPDSV se kaznuje delodajalca za prekršek v skladu z določbo 23. člena ZEPDSV.

V zvezi z vodenjem evidenc v šolstvu, menimo, da se tudi pri teh delodajalcih uporablja ZEPDSV, saj ZOFVI vprašanja delovnega časa in evidenc o izrabi delovnega časa (za potrebe katerega je pomemben prihod in odhod z dela) posebej ne ureja.

ZOFVI v določbah od 119. do 124. člena le na splošno ureja obseg vzgojno-izobraževalnega dela, iz katerega je razvidno, da se le-ta deli na 2 dela, in sicer:
- delovno obveznost (polni delovni čas; širši pojem) in
- učno obveznost (v dijaških domovih-vzgojno obveznost) (od 16 do 30 ur na teden; ožji pojem – ta čas je zajet znotraj delovne obveznosti).

Iz omenjenih določb izhaja, da imajo učitelji oz. strokovni delavci učno oz. vzgojno obveznost določeno v okviru z zakonom in s kolektivno pogodbo urejenim tedenskim polnim delovnim časom.

Ker niti ZOFVI niti področni zakoni, ki urejajo šolstvo (o osnovnih šolah, gimnazijah….) ne vsebujejo določb o trajanju polnega delovnega časa in o kraju izvajanja dela zaposlenih, je potrebno uporabiti določbo 107. člena ZOFVI, iz katerega izhaja, da se delovna razmerja, udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanje sindikalnih pravic delavcev v vrtcu oziroma šoli urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, če s tem zakonom ni drugače določeno.

ZOFVI sicer izrecno Zakona o delovnih razmerjih, Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti itd. nikjer ne omenja, vendar njihova uporaba izhaja iz dikcije »urejanja delovnih razmerij z zakonom«.

Nadalje smo preverili tudi določila Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (v nad. KPVIZ). Iz 44. člena KPVIZ izhaja le to, da je traja polni delovni čas 40 ur tedensko. Pri tem navajamo, da sicer KPVIZ določa le kako naj se izvaja odmor; drugih podrobnosti v zvezi delovnim časom ter vodenjem evidenc (niti o izrabi delovnega časa) pa kolektivna pogodba ne ureja. Obenem dodajamo, da KPVIZ institut delovnega časa omenja pri plačah – npr. izplačilo dodatka za delo preko polnega delovnega časa, delo v izmenah.

V zvezi z obravnavano tematiko je treba tudi dodati, da Inšpektorat RS za delo izvaja nadzor nad delovnim časom, ter s tem povezanimi odmori in počitki kar pomeni, da preverja naslednje:
- ali je delovni čas določen z zakonom,
- kako ima delodajalec razporejen delovni čas (enakomerno, neenakomerno)
- ali je delodajalec sprejel letni koledar delovnega časa,
- ali razporeja delovni čas oz. ga začasno prerazporeja v skladu z zakonom,
- ali pri neenakomerni razporeditvi oz. začasni prerazporeditvi spoštuje časovne omejitve delovnega časa (56 ur na teden) oz. ga izravnava v predpisanem referenčnem obdobju,
- ali odreja nadurno delo v skladu z zakonom,
- ali spoštuje časovne omejitve nadurnega dela,
- ali spoštuje prepoved odrejanja nadurnega dela, neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve varovanim kategorijam delavcev iz 145. člena ZDR,
- ali delavcem zagotavlja odmor,
- ali delavcem zagotavlja dnevni in tedenski počitek, itd.

Ravno tako nadziramo izvajanje navedenih določb tudi z vidika varnosti in zdravja pri delu, saj dolgotrajne prekomerne obremenitve delavcev dolgoročno vodijo v izčrpavanje delavcev, kar posledično povečuje možnost za nastanek poškodb pri delu ter poklicnih bolezni.

Pri tem pa poudarjamo, da Inšpektorat RS za delo pa ne izvaja nadzora nad izvajanjem določb delovnega časa iz vsebinskega vidika, torej kakšno delo je delavec opravil v okviru delovnega časa (kot npr. podajanje učne obveznosti, itd.). Inšpektorat RS za delo torej v zvezi z obravnavano tematiko izvaja nadzor nad izvajanjem določb o delovnem času, evidentiranjem njegove izrabe ter s tem povezano zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Izvajanje izobraževanih programov in s tem povezano podajanje učnih vsebin pa je kategorija Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je organizacijski predpis, katero pa nadzira Inšpektorat RS za šolstvo in šport.

V skladu z 39. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/1999 s sprem., v nadaljevanju: ZVZD) pa mora delodajalec voditi tudi naslednje evidence:
> evidenco o periodičnih preiskavah kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti,
> evidenco o periodičnih preizkusih in pregledih delovne opreme,
> evidenco o preizkusih in pregledih sredstev in opreme za osebno varnost pri delu,
> evidenco o opravljanem usposabljanju za varno delo in preizkusih praktičnega znanja,
> evidenco o posebnih zdravstvenih zahtevah iz 16. člena ZVZD,
> evidenco o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev,
> evidenco o poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih, ugotovljenih poklicnih boleznih in o boleznih v zvezi z delom ter o njihovih vzrokih,
> evidenco o obvestilih iz 26. člena ZVZD,
> evidenco o nevarnih snoveh, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.

Minister, pristojen za delo, v skladu z 41. členom ZVZD predpiše vsebino evidenc, način vodenja in hrambe dokumentacije ter roke za sestavo evidenc iz 39. člena ZVZD. Vendar pa tak predpis po uveljavitvi ZVZD še ni bil sprejet, zato se v te namene še vedno uporablja (če ni v nasprotju z veljavnim ZVZD) Navodilo o evidencah in poročilih s področja varstva pri delu iz leta 1980, ki se
uporablja od 1. 1. 1981.

Evidenco morajo vsi delodajalci s področja šolstva voditi tako, kot zakon predvideva tudi za ostale delodajalce. Niti ZEPDSV niti specialna zakonodaja s področja šolstva ne določa v zvezi z vodenjem evidenc s področja dela nobenih posebnosti.

Delodajalec je dolžan v svojih splošnih aktih in/ali pa v posameznih pogodbah o zaposlitvi z delavci določiti organizacijo delovnega časa, prisotnost delavcev na delovnem mestu, kraj opravljanja dela delavca itd. Vse to so v skladu z 29. členom ZDR tudi obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi.
 

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Podobne teme


Na vrhu