Pripravo morate imeti in tudi potrebovali jo boste.
Oblika ni predpisana. Mora biti metodična in vsebinska. Zato za matematiko zadoščata dve povedi.
Pitagorov izrek (vsebina). Razgovor (metoda).
Koristna je zato, ker v pripravi napišete, kateri/e cilj/e naj bi učenci usvojili. Po koncu pouka si označite, kaj je šlo in kaj ne, da veste za naslednjo uro ali na koncu leta za razmislek o pouku in načrtovanju za prihodnje leto.
Najslabša možnost je vzeti pripravo od nekoga drugega, ker so vaši učenci, njihova pričakovanja in znanje daleč od tistega, kar so (bili) učenci tistega, ki je pripravo napisal. Poleg tega so priprave vedno idealna zamisel, ki se v praksi nikoli (v popolnosti) ne uresniči. In tu nastopi problem:
a) učitelj je zafrustriran, ker mu ni uspelo;
b) učitelj nateguje učence in pouk na kopito tuje priprave;
c) učitelj piše pripravo zaradi inšpekcije in ravnatelja.
Tudi tuja pomoč je dvorezni meč. Marsikateri "mentor" bo skozi vas želel uresničevati pouk, ki ga njemu ni uspelo uresničiti. Učitelji namreč zelo radi posplošimo, da je točno tak pouk kot JAZ MISLIM, DA JE PRAVILEN, najboljši. Bojte se Danajcev z darovi; pa naj pridejo z domače ali tuje šole ali z Zavoda RS za šolstvo.