Slovenska matica goji žlahtno kulturo skrbi za, od središča, oddaljene slovenske pokrajine. Maja so predstavili zahodno slovensko ozemlje: Kanalsko dolino in Terske doline.
Okrogla miza z naslovom Terske doline, njihovi prebivalci, jezik in pesmi je bila 30. maja 2017 v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 / I v Ljubljani. Udeležili so se je tudi učitelji, saj jim takšna predavanja koristijo pri načrtovanju pouka in strokovnih ekskurzij.
Pokrajine Nadiške doline, s Špietrom kot njihovim središčem, so na vzhodu največji del Beneške Slovenije, Terske doline na zahodu pa najmanjši, vmes je še dolina Karnahte z občino Tipana. Vsaka od njih je posebna s svojimi lastnostmi, značajem, narečjem, deloma celo zgodovino. Prva in zadnja z odprto, čeprav tesno potjo proti severu, k sosedom, rojakom; srednje, povsem zaprte na severu z Veliko goro (Gran monte) in zato tudi najmanj poznane.
O Terskih dolinah sta predavala prof. dr. Jurij Kunaver, geograf, poznavalec in prijatelj teh krajev in ljudi ter Igor Černo, domačin, kulturni delavec, sin znamenitega beneškega buditelja, »čedermaca«, »Gandija« in pesnika, prof. Viljema Černa.
Kunaver je napravil geografski oris: o zanimivi naravi, o nastanku in današnjem videzu te hribovite in globoko razčlenjene predalpske pokrajine ter njenih posameznih delih; tudi o raziskovanju zemljepisnih imen, drugi o posebnih, včasih zapletenih in nelahkih okoliščinah, v katerih še vztrajajo Beneški Slovenci na najzahodnejši narodnostni meji, o njihovih navadah in kulturnem delovanju.
Černo se je sprehodil skozi zgodovinske okoliščine in ravnanje različnih državnih gospodarjev, katerih nehoteni ai načrtovani cilj je bil vedno izkoristiti pokrajino, domačine pa gospodarsko, kulturno in nacionalno osiromašiti ter jih odplakniti iz lepih dolin.
Poslušali so tudi pesmi Viljema Černa, si ogledali del intervjuja z njim, in v videu občudovali raziskovanje terske jezikovne dediščine tržaškega Slovenca, jezikoslovca in glasbenika akademika Pavla Merkùja.
Udeleženci so si lahko vzeli tudi publikacije o Terskih dolinah in drugo gradivo Slovenske matice.
Med vidnimi udeleženci sta bila tudi dr. Boštjan Žekš, svetovalec predsednika republike za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, in Ifigenija Simonovič, predsednica Slovenskega centra PEN.
Igor Černo in Jurij Kunaver.
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževlano omrežje (SIO), sio.si
Okrogla miza z naslovom Terske doline, njihovi prebivalci, jezik in pesmi je bila 30. maja 2017 v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 / I v Ljubljani. Udeležili so se je tudi učitelji, saj jim takšna predavanja koristijo pri načrtovanju pouka in strokovnih ekskurzij.
Pokrajine Nadiške doline, s Špietrom kot njihovim središčem, so na vzhodu največji del Beneške Slovenije, Terske doline na zahodu pa najmanjši, vmes je še dolina Karnahte z občino Tipana. Vsaka od njih je posebna s svojimi lastnostmi, značajem, narečjem, deloma celo zgodovino. Prva in zadnja z odprto, čeprav tesno potjo proti severu, k sosedom, rojakom; srednje, povsem zaprte na severu z Veliko goro (Gran monte) in zato tudi najmanj poznane.
O Terskih dolinah sta predavala prof. dr. Jurij Kunaver, geograf, poznavalec in prijatelj teh krajev in ljudi ter Igor Černo, domačin, kulturni delavec, sin znamenitega beneškega buditelja, »čedermaca«, »Gandija« in pesnika, prof. Viljema Černa.
Kunaver je napravil geografski oris: o zanimivi naravi, o nastanku in današnjem videzu te hribovite in globoko razčlenjene predalpske pokrajine ter njenih posameznih delih; tudi o raziskovanju zemljepisnih imen, drugi o posebnih, včasih zapletenih in nelahkih okoliščinah, v katerih še vztrajajo Beneški Slovenci na najzahodnejši narodnostni meji, o njihovih navadah in kulturnem delovanju.
Černo se je sprehodil skozi zgodovinske okoliščine in ravnanje različnih državnih gospodarjev, katerih nehoteni ai načrtovani cilj je bil vedno izkoristiti pokrajino, domačine pa gospodarsko, kulturno in nacionalno osiromašiti ter jih odplakniti iz lepih dolin.
Poslušali so tudi pesmi Viljema Černa, si ogledali del intervjuja z njim, in v videu občudovali raziskovanje terske jezikovne dediščine tržaškega Slovenca, jezikoslovca in glasbenika akademika Pavla Merkùja.
Udeleženci so si lahko vzeli tudi publikacije o Terskih dolinah in drugo gradivo Slovenske matice.
Med vidnimi udeleženci sta bila tudi dr. Boštjan Žekš, svetovalec predsednika republike za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, in Ifigenija Simonovič, predsednica Slovenskega centra PEN.
Igor Černo in Jurij Kunaver.
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževlano omrežje (SIO), sio.si
