Na spletni strani omrežja Eurydice v rubriki s primerjalnimi poročili je danes 8. 7. 2025 objavljeno novo poročilo o obsegu pouka v obveznem izobraževanju Recommended annual instruction time in full-time compulsory education.
Učinkovito učenje je odvisno od številnih dejavnikov, vendar pa ima nedvomno zelo pomembno vlogo v učnem procesu učencev tudi čas, ki je na voljo za pouk. Skupaj s kakovostjo poučevanja in časom za učenje po pouku lahko povečanje števila ur pouka določenega predmeta spodbudi zanimanje učencev za ta predmet ter pozitivno vpliva na njihov učni uspeh – predvsem, kadar je to povečanje podprto z dodatnimi ukrepi in usmerjeno k učencem iz prikrajšanih okolij.
Poročilo obravnava priporočeni najmanjši obseg pouka v rednem obveznem splošnem izobraževanju, to je od prvega leta primarnega izobraževanja do konca rednega obveznega izobraževanja za vse učence v šolskem letu 2024/2025. Podatki in informacije so zbrani za 38 evropskih sistemov izobraževanja. Pred-primarno izobraževanje ni zajeto, tudi če je del rednega obveznega izobraževanja. Zajeti niso tudi programi sekundarnega poklicnega izobraževanja in programi, posebej namenjeni učencem s posebnimi potrebami.
Podatke sta skupaj zbrali omrežji Eurydice Evropske komisije in NESLI pri OECD.
V prvem delu poročila je primerjalna analiza priporočenega minimalnega letnega obsega pouka in porazdelitev med učne predmete, s posebnim poudarkom na branju, pisanju in književnosti, matematiki, naravoslovju ter družboslovju. To so področja v okviru cilja, ki ga je določil Svet Evropske unije, da bi moral biti delež petnajstletnikov z nizkimi dosežki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti do leta 2030 manjši od 15 odstotkov.[1]
Analiza kaže, da ima predmetno področje branja, pisanja in književnosti praviloma največji delež obsega pouka na vseh ravneh izobraževanja, vendar predvsem v primarnem izobraževanju (do 26 odstotkov celotnega obsega pouka). Na sekundarni ravni se ta delež, zmanjša v korist drugih predmetov, kot so naravoslovje in tuji jeziki.
V drugem delu poročila so opombe k podatkom posameznih držav, z dodatnimi informacijami o obsegu pouka in organizaciji programa.
V tretjem delu poročila so preglednice s podatki o obsegu pouka v posameznih sistemih po razredih. Informacije so razporejene po državah in po predmetih.
[1] Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (2021/C 66/01). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32021G0226(01)
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževalno omrežje (SIO), sio.si
Pustite komentar z odgovorom na to temo spodaj.
Učinkovito učenje je odvisno od številnih dejavnikov, vendar pa ima nedvomno zelo pomembno vlogo v učnem procesu učencev tudi čas, ki je na voljo za pouk. Skupaj s kakovostjo poučevanja in časom za učenje po pouku lahko povečanje števila ur pouka določenega predmeta spodbudi zanimanje učencev za ta predmet ter pozitivno vpliva na njihov učni uspeh – predvsem, kadar je to povečanje podprto z dodatnimi ukrepi in usmerjeno k učencem iz prikrajšanih okolij.
Poročilo obravnava priporočeni najmanjši obseg pouka v rednem obveznem splošnem izobraževanju, to je od prvega leta primarnega izobraževanja do konca rednega obveznega izobraževanja za vse učence v šolskem letu 2024/2025. Podatki in informacije so zbrani za 38 evropskih sistemov izobraževanja. Pred-primarno izobraževanje ni zajeto, tudi če je del rednega obveznega izobraževanja. Zajeti niso tudi programi sekundarnega poklicnega izobraževanja in programi, posebej namenjeni učencem s posebnimi potrebami.
Podatke sta skupaj zbrali omrežji Eurydice Evropske komisije in NESLI pri OECD.
V prvem delu poročila je primerjalna analiza priporočenega minimalnega letnega obsega pouka in porazdelitev med učne predmete, s posebnim poudarkom na branju, pisanju in književnosti, matematiki, naravoslovju ter družboslovju. To so področja v okviru cilja, ki ga je določil Svet Evropske unije, da bi moral biti delež petnajstletnikov z nizkimi dosežki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti do leta 2030 manjši od 15 odstotkov.[1]
Analiza kaže, da ima predmetno področje branja, pisanja in književnosti praviloma največji delež obsega pouka na vseh ravneh izobraževanja, vendar predvsem v primarnem izobraževanju (do 26 odstotkov celotnega obsega pouka). Na sekundarni ravni se ta delež, zmanjša v korist drugih predmetov, kot so naravoslovje in tuji jeziki.
V drugem delu poročila so opombe k podatkom posameznih držav, z dodatnimi informacijami o obsegu pouka in organizaciji programa.
V tretjem delu poročila so preglednice s podatki o obsegu pouka v posameznih sistemih po razredih. Informacije so razporejene po državah in po predmetih.
[1] Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (2021/C 66/01). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32021G0226(01)
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževalno omrežje (SIO), sio.si
Pustite komentar z odgovorom na to temo spodaj.
