Novice iz medijev

Novice iz raznih medijev (s povezavami na celotne članke)

Oglasi nam pomagajo pri vzdrževanju strani. Odstranite oglase z nadgradnjo računa tukaj.

Miran Lavrič, sociolog: Računica, »če bom pridno študiral, si bom zagotovil dolgoročno blaginjo«, ne drži več. »Mama mi je vedno govorila, uči se, da ne boš čistilka. Zdaj pa vidim, da bi bilo mogoče bolje, če bi bila čistilka.« To je bil odgovor brezposelne diplomantke Maje, ene od anketirank v raziskavi Mladina 2010, ki ste jo pripravili skupaj s kolegi. Kako si razložiti tak odgovor? Več...
Na ministrstvu za šolstvo ustvarjajo zmedo, ki je v svojih šestdesetih letih strokovnega delovanja na svojem področju še nisem doživel. Brez sleherne razumne utemeljitve in brez ustrezne strokovne podpore so v osnovni šoli predmet športna vzgoja preprosto laično preimenovali v šport. Hkrati učitelji še vedno učijo po učnem načrtu za športno vzgojo, ker strokovni svet za splošno izobraževanje ni potrdil niti spremembe imena predmeta niti spremembe učnega načrta. Več...
V naši ljubi državi je sto tisoč in še nekaj tisoč za povrh ljudi, ki jim je največja ali celo edina želja, da bi lahko delali. Pa ne morejo, ker dela ali celo prave službe ne dobijo. Brezposelnost je huda travma za vsakogar, še posebno za mlade, ki jih je med vsemi brezposelnimi pri nas četrtina. Nazadnje so jih našteli natanko 27.628. Številka je v resnici gotovo še nekoliko višja, saj nekateri premagujejo problem z nadaljnjim študijem in z vpisovanjem na študij, da lahko delajo vsaj prek »študenta«. Če seveda dobijo delo, saj se je tudi ta ponudba zelo skrčila. Več...
Vlada želi najstarejši slovenski specializirani muzej spojiti z mladim Muzejem športa. V šolskem muzeju je završalo, govorijo celo o ukinitvi muzeja. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, na katerem so bili še pod prejšnjo vlado skupaj z ministrstvom za kulturo stisnjeni v znano »superministrstvo«, so sredi minulega meseca v medresorsko usklajevanje na generalni sekretariat vlade posredovali predlog o stvaritvi »supermuzeja«. Več...
Dr. Trontelj: V družbi bo več sreče, če se bodo starši bolj posvetili vzgoji svojih otrok. Za to bi jim morali vrniti čas. »V Sloveniji mogoče bolj kot v kakšni drugi evropski državi pogosto čutimo lakoto po etiki. To opogumlja,« je pred dvema letoma v intervjuju v Sobotni prilogi izjavil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), akad. dr. Jože Trontelj, ki zadnja leta posveča vlogi in širjenju etike v družbi. Več...
Vse več mladih odhaja, bodo prišli nazaj? Lani se je iz Slovenije, in to so samo uradni podatki, odselilo skoraj toliko državljanov, kot v letih 2010 in 2011 skupaj. In podatek prvega letošnjega četrtletja kaže, da bodo številke verjetno podobne. Za delavce iz tujine je Slovenija očitno še vedno privlačna država, saj se jih še vedno vsako leto več priseli, kot odseli. Med državljani pa državna statistika že pet let beleži tako imenovani negativni selitveni prirast. Več jih torej gre, kot se jih vrne. Nas mora to skrbeti? Sploh, če vemo tudi to, da je med njimi skoraj tretjina mlajših od 30 let? Več...
Osnovna šola je kakor kanta za smeti v velikem zabavišču parku: kdorkoli lahko karkoli vrže vanjo, vse bo pogoltnila. Ali ste vedeli, da na osnovnih šolah posamezne ure trajajo različno dolgo? Osnovna mera je 45 minut, potem imamo še ure s 60 minutami, ure z 22,5 minute in ure po 50 minut; ali ste vedeli, da ima lahko otrok v prvem razredu v enem šolskem dnevu tudi pet učiteljev ali več; ali ste vedeli, da imamo na meniju za izbirne predmete več kot 120 predmetov; ali ste vedeli, da nekateri predmeti ne pridejo po urniku v realnem času niti enkrat na mesec, da se lahko nekatere predmete opravi tudi ob dveh vikendih; ali ste vedeli, da lahko otrok vzame dopust po izbiri staršev, pet dni vsako leto; ali ste vedeli, da so v slovenskih...
Kot prostovoljci večinoma pomagajo upokojenci, stalna prometna služba vse šolsko leto pa deluje samo na dveh ljubljanskih osnovnih šolah. Približno sto prostovoljcev v prvih dveh tednih v bližini 38 ljubljanskih šol skrbi za varno pot šolarjev v šolo in domov. Večinoma so člani Zveze šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Dolomiti, ki za varnost skrbijo še v Škofljici, Polhovem gradcu, Dobravi in Brezovici. Več...
Učenci se postopoma privajajo na številčne ocene, kar omili prehod iz tretjega v četrti razred. O tem, kaj otrokom, staršem in tudi šolam prinašajo napovedane spremembe – uvajanje številčnega ocenjevanja že v tretjem razredu osnovne šole in odslej obvezno nacionalno preverjanje znanja tudi v šestem razredu osnovne šole –, smo se pogovorili z razvojno psihologinjo, dr. Ljubico Marjanovič Umek s Filozofske fakultete v Ljubljani. Več...
… v medijih pa je razmišljanj o šoli kot instituciji, o šoli kot učiteljici za življenje, o šoli, ki se stoletja v svojem bistvu ni spremenila, praktično ni zaslediti. Francozi so naredili raziskavo: osem od desetih učiteljev in profesorjev meni, da je njegova vloga popolnoma oslabljena. Nihče jih ne spoštuje, slabo so plačani in velikokrat njihovo delo trpi zaradi tega. Zgodb o tem, da imajo dva meseca dopusta, imajo dovolj. Več...
Vsakdo izmed nas se spomni svoje prve učiteljice, skoraj nihče izmed nas pa ne ve, kdo je bil takrat minister za šolstvo. Učiteljica je res pomembna, pravi specialni pedagog Marko Juhant. Ali je šola izobraževalna ustanova ali podjetje? Ali se solidarnost uči le še projektno? Kje dijaki proti plačilu bolnemu sošolcu fotokopirajo zvezke? Zakaj morajo starši prenehati uporabljati izraz "priden" ... Odgovore na ta in druga vprašanja brez dlake na jeziku pred začetkom novega šolskega leta v intervjuju za MMC podaja specialni pedagog Marko Juhant. Več...
Nobena država ne more biti bogata, če nima uporabnega znanja, pravi dr. Ranko Rajović, predsednik Svetovnega odbora Mense za nadarjene otroke. Ker je od uporabnega znanja odvisna tudi rast bruto družbenega proizvoda, je nujno treba delati z vzgojitelji in učitelji, ki bodo k otrokom pristopali drugače in razvijali njihove možganske potenciale, je prepričan dr. Ranko Rajović, avtor programa NTC (Nikola Tesla Centra). Več...
Med 19. in 24. letom polovica študentov. Največ diplomantov iz področij družboslovnih in poslovnih ved ter prava. V študijskem letu 2012/13 je v programe višjega strokovnega in visokošolskega študija vpisanih 97.706 študentov, kar je skoraj 6300 manj kot v študijskem letu 2011/12. Prav tako se je v koledarskem letu 2012 v primerjavi z letom poprej zmanjšalo število diplomantov višjega strokovnega, več pa je bilo diplomantov visokošolskega izobraževanja. Več...

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Nazaj
Na vrhu