Novice iz medijev

Slovenija z raziskavo PISA 2012 zaključuje prvi krog podrobnega preverjanja naravoslovne, bralne in matematične pismenosti 15-letnikov. Rezultati so stabilni, saj na vseh treh področjih v primerjavi z rezultati raziskave PISA 2009 ni pomembnejših razlik. Piše: Mitja Čepič Vogrinčič Več na Novice

Nina Nagode se je kot študentka slovenistike iz Ajdovščine podala v London, dobila zaposlitev in zdaj našega jezika uči Britance. Med njimi tudi bodočo ambasadorko v Ljubljani Sophie Honey. Študenti slovenistike v Sloveniji vse težje dobijo zaposlitev. Domači trg dela je majhen in prenasičen. Študent težko dobi službo, šole jih brez diplome oziroma strokovnega izpita, ki ga, mimogrede, lahko opravljajo šele po nekajmesečnem volunterskem pripravništvu, ne zaposlijo. Piše: Gregor Pavšič Več na http://www.siol.net/novice/junaki_za_jutri/2013/11/nina_nagode_slovenscina_london.aspx

Raziskava Pisa 2012: S profesorji se dobro razumejo, slabše so se izkazali v bralni pismenosti, sicer pa so uspešni. Izsledki rezultatov raziskave PISA 2012 kažejo, da so trendi v državah sicer zelo različni; na Finskem, kamor se radi oziramo, pa tudi na Švedskem so se predvsem v zadnjem obdobju poslabšali. Značilno pozitivno izstopata Poljska in Nemčija. Slovenija je stabilna. Piše: Sonja Merljak Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/pisa-2012-slovenski-dijaki-v-povprecju-nadpovprecni.html

Gregor Čušin, je bil v nagovoru na prireditvi 25.11.2013 v Zavodu Svetega Stanislava v Šentvidu oster: “Otrok res ni bi smeli posiljevati s krščansko vzgojo. Nikogar ne bi smeli krščansko vzgajati. Bom še bolj radikalen kot je bila mlada dama in bom rekel, da je treba krščansko vzgojo kratko malo prepovedati. Svet bi bil lepši in prijaznejši brez krščanske vzgoje. A si je treba razjasniti kaj si predstavljamo pod pojmom krščanska vzgoja.” Piše: Aleš Čerin Več na http://www.casnik.si/index.php/2013/12/03/gregor-cusin-krscansko-vzgojo-bi-bilo-treba-prepovedati-video/

To je zadnji žebelj v krsto kakovostnega javnega visokega šolstva. S temi besedami akademiki označujejo predlog zakona o visokem šolstvu. Nasprotujejo mu tudi zasebni visokošolski zavodi. Študentje vztrajajo, da se z zakonom ne bodo sprijaznili, če ne bo v njem korenitih popravkov. Piše: Barbara Smajila Več na Protesti okronali konec javne razprave (foto) | Dnevnik

Danes se je končala javna razprava o predlogu zakona o visokem šolstvu. Svobodna univerza poziva ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, naj pripravi nov predlog zakona o visokem šolstvu, ki bo konceptualno domišljen in utemeljen z analizo. Številni profesorji in študenti so poleg tega razočarani še nad odločitvijo senata ljubljanske univerze, da zakon le delno zavrne. Piše: Tina Kristan Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/razocarani-nad-zakonom-in-univerzo.html

Dr. Karl Gržan je na včerajšnjem Nikodemovem večeru z naslovom ‘Kakšen bo svet jutri in kako zanj vzgajati mlade danes?’ med drugim dejal: “Mladim omogočamo debatiranje in za to gre tudi precej denarja iz Evropske unije, obenem pa naredimo vse, da se mladi ne premaknejo.” Piše: Aleš Čerin Več na Karl Gržan: Naredimo vse, da se mladi ne premaknejo (VIDEO) - Časnik

Ne bojim se te, sodobna tehnologija: največ zanimanja za uporabo tabličnih računalnikov. Na delavnici Ne bojim se te, sodobna tehnologija, ki so jo pripravili na JZ Ceneta Štuparja v Ljubljani, se je v okviru dnevov medgeneracijskega učenja zbralo šest udeleženk. Nobena še ni uporabljala pametnega telefona. Največ zanimanja na uri so pokazale za tablične računalnike. Med tistimi, ki so jim pomagali pri pridobivanju novih znanj, je bil tudi 17-letni Sanel. Piše: Mojca Finc Več na http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/ce-ne-sledi-novostim-je-polpismena.html

V osnovno šolo sem začel hoditi leta 1973, torej pred natančno štiridesetimi leti. Na tem mestu ne bom izgubljal časa za razglabljanje o razlikah med takratnim in današnjim časom ter spremembah v načinu življenja in preživljanju prostega časa, dejstvo pa je, da se nekatere stvari v tem času niso prav nič spremenile. Ena od teh je športna vzgoja v šoli, po domače rečeno telovadba in pa njen odnos do teka kot naravnega vztrajnostnega gibanja. Piše: Samo Rugelj Več na http://www.siol.net/priloge/kolumne/samo_rugelj/2013/11/tudi_otroci_tecejo_mar_ne.aspx

Doma imamo Kindla. A veste tisto novodobno knjigo, ki ne diši po spominih iz mladosti, s katero ne moreš zapolniti nekaj metrov polic v dnevni sobi in ki ti prtljažnika avtomobila pred odhodom na poletne počitnice ne napolni še preden začneš razmišljati o šlapcah, ki bi jih tudi rad (ok, to je bolj ženska domena), torej, rada odnesla s sabo in z njimi paradirala po plaži. Piše: Saša Gerčar Več na Učilnice na Luni? | Saša Gerčar

Plačna nesorazmerja: Zakonite zamudne obresti bodo davkoplačevalce stale kar nekaj deset milijonov evrov. Zakon o načinu plačila okoli 200 milijonov evrov javnim uslužbencem danes intervencijsko potrjuje DZ, da bi preprečil serijo sodnih porazov, ker je pred tremi leti vlada zavrnila odpravo nesorazmerij, finančno ministrstvo pa je izplačila celo onemogočilo. Piše: Peter Jančič Več na http://www.delo.si/novice/politika/varcevanje-cisto-po-slovensko.html

Kako se je v želji po zaslužku na Dobi, prvi in danes eni vodilnih ponudnic študija na daljavo, zapirala ena zadnjih tržnih niš v visokem šolstvu. Pri tem zakonodaja ni bila kršena, saj njegovo izvajanje v Sloveniji sploh ni zakonsko definirano. "Priznam, vsaj pri dveh predmetih, matematiki in statistiki, mi je izpit pomagal opraviti prijatelj. Medtem ko sem jaz reševal eno nalogo, je poskrbel za preostale," o izkušnjah s tako imenovanimi online testi pri študiju na daljavo mariborske Dobe, Fakultete za uporabne poslovne in družbene študije, pripoveduje oseba, ki bi ji ob morebitni ugotovitvi kršenja študijske pogodbe pridobljeni naziv lahko odvzeli, zato ostaja neimenovana. Piše: Urška Kereži Več na VECER.COM: Do koliko diplom po...

SPOŠTOVANI MINISTER DR. JERNEJ PIKALO! Ob vse bolj jasnih opozorilih na stopnjevane težave slovenske osnovne šole, ste v tem trenutku eden od peščice ljudi v Sloveniji, ki lahko potegne ročno zavoro in pomaga sprožiti resno razpravo o tem, kje se nahaja naša šola in kam naj gre. Obenem pa se vam lahko kaj hitro zgodi – če boste tako kot nekateri vaši predhodniki preslišali opozorila –, da boste v zgodovini slovenskega šolstva ostali zapisani kot še eden izmed ministrov, ki so miže tekli za šolskim vozom in ga nehote še pospeševali na poti navzdol. Zato vam v tem pismu posredujem nekatera svoja osebna mnenja in razumevanja javnega osnovnega šolstva. Piše: Kristijan Musek Lešnik Več na...

Namesto knjig si številni Zoisovi štipendisti z nagrado za uspeh kupujejo osnovno preživetje. Dejstvo, da se povprečje ocen, na podlagi katerih lahko mladi dobijo Zoisove štipendije, vsako leto zvišuje, razkriva dvoje: ... Piše: Tjaša Pureber Več na Krčenje pravic pod krinko sprememb - zurnal24

Zoisove štipendije. Osnovnošolci morajo imeti zadnja leta same petice, da jo pridobijo. Spremembe. Stroka in politika se strinjata: sistem nagrajevanja nadarjenih je treba spremeniti. Nadarjenost. Tisti, ki so v letošnji generaciji dijakov prvih letnikov pridobili Zoisovo štipendijo, so že tretji po vrsti, ki so morali za to v zadnjem razredu osnovne šole doseči povprečje 5,0. To pomeni, da so imeli pri vseh obveznih predmetih same petice. "To ustvarja velik pritisk na učence, a v resnici ne gre za realne ocene,"opozarja predsednik združenja ravnateljev osnovnega šolstva Milan Rejc. Piše: Tjaša Pureber Več na Pohod generacije odličnjakov - zurnal24

Dr. Janko Muršak, predsednik Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, je včeraj sporočil, da odstopa s tega mesta, ker ne želi sodelovati pri (nadaljnji) degradaciji kakovosti višjih šol. Poleg diskriminacije zaposlenih to pomeni, da bomo lahko v prihodnje imeli šole, na katerih ne bo niti enega učitelja, ki bo kaj vedel tudi o didaktiki, ocenjevanju in preverjanju znanja... To je nesprejemljivo. Piše: Ranka Ivelja Več na Dr. Janko Muršak: Trije zaposleni in nabiralnik so lahko šola | Dnevnik

O današnji vzgoji otrok, družbi in o tem, v kakšne ljudi se bodo razvile zdajšnje generacije otrok, smo se pogovarjali z dr. Vesno Vuk Godina, socialno in kulturno antropologinjo. Kolaž idej, misli, razmišljanj, preučevanj in znanstvenih dejstev o pretekli in današnji družbi v družbenem sistemu počasi, a premišljeno pripelje na vzgojo. Na to, kakšne so šole, kakšni so danes starši in otroci in kdo stoji za vsem tem. Piše: Renata Anžič Trtnik Več na http://www.siol.net/trendi/mesec_otroka/novice/vesna_vuk_godina.aspx

Na šestem Nikodemovem večeru je o sprejemanju in spreminjanju spregovoril dr. Aleksander Zadel. Predavanje je bilo izjemno: vsebinsko in retorično, kakovostno, strastno, duhovito, z nekaj igralskimi vložki in veliko primeri iz življenja. Piše: Aleš Čerin Več na Aleksander Zadel: Mladi so oropani izkušenj in to je smrtno nevarno (VIDEO) - Časnik

Študentsko gibanje Iskra opozarja pred komercializacijo javnega šolstva. V javni razpravi je predlog zakona o visokem šolstvu, ki ga je skušala uzakoniti že prejšnja Janševa vlada. Medtem ko je politika bolj kot ne enotna glede zakona, so glas dvignili študentje, ki opozarjajo, da je namen zakona zgolj komercializacija. Piše: Gregor Cerar Več na http://www.rtvslo.si/slovenija/celoten-sistem-od-drzave-do-univerze-skusa-ukalupiti-posameznika-naj-bo-tiho-in-studira/322962#comments

V novem zakonu o visokem šolstvu ne bo (več) govora o “rednem” in “delnem” študiju, kot piše v predlogu, temveč o “polnem” in “delnem” študiju. Študij bo po novem poln ali delen, obe obliki študija pa bosta brezplačni ali plačljivi, le da bo delni študij, ki bo brezplačen za zaposlene, nosečnice, bolne…, ki še niso porabili »bonusa« za brezplačni študij, lahko trajal dvakrat dlje, so novo poimenovanje včeraj pojasnjevali na ministrstvu za izobraževanje. Piše: Ranka Ivelja Več na Po novem polni in delni študij | Dnevnik