Novice iz medijev

Učne težave. Otrok s posebnimi potrebami trikrat več kot pred desetletjem; zdaj jih ima že vsak četrti. Razlogi. Socialno-ekonomski, težave z jezikom in branjem pa tudi lov na ugodnosti. V šolskem letu 2004/05 je bilo v osnovnih šolah (OŠ) tri tisoč otrok usmerjenih v program posebnih potreb, v lanskem šolskem letu pa jih je bilo že trikrat toliko. "Usmerjenost v program posebnih potreb je v zadnjem času v veliki meri odvisna od socialno-ekonomskega statusa družine. Marsikdo je odvisen samo od pomoči, ki jo lahko dobi v šoli, doma mu tega ne morejo nuditi," razlaga Vlasta Poličnik z ministrstva za izobraževanje znanost in šport (MIZŠ). Piše: Sergeja Hadner Hvala Več na http://www.zurnal24.si/vsak-peti-potrebuje-pomoc-clanek-212507

Za neznanje iščejo razloge, za povprečje omejujejo možnosti. V raziskavi, ki je bila leta 2011 izvedena med učenci 40 držav, smo zasedli prvo mesto. Naši otroci so namreč tisti, ki med svojimi vrstniki iz 40 držav najmanj radi hodijo v šolo. Piše: Sergeja Hadner Hvala Več na Šole ne marajo, neznanja se bojijo - zurnal24

Ker je z razvojem programerskih spretnosti potrebno začeti dovolj zgodaj in ker v slovenskih šolah za tovrstno dejavnost še ni posluha, je za ta namen nastala peticija. S to peticijo želijo predlagatelji vladi predlagati vključitev učenja programiranja v redni učni načrt osnovnih šol. Več na Predlog vladi: Pouk programiranja v osnovne šole!

Ivan Svetlik. Nekdanji študentski sovražnik številka ena, ki je pripravil padli zakon o malem delu, zaradi katerega so v parlament letele kocke, začenja svoj mandat na čelu finančno oslabljene ljubljanske univerze. Pišeta: Maja Kalan, Tjaša Pureber Več na “Najboljše univerze v Ameriki imajo plačljiv študij” - zurnal24

V slovenskem šolskem prostoru se kot novost pojavlja metoda obrnjenega učenja, ki na glavo obrača tradicionalen način učenja. Namesto razlage učitelja pri pouku si učenci doma ogledajo video posnetek z učno snovjo, nato pa skupaj z učiteljem rešujejo naloge, pojasnjuje Breda Gruden iz podjetja Miška, ki je ta teden gostilo konferenco o tej metodi. Piše: G. P. Več na Konec šolskih domačih nalog, kot smo jih poznali? - zurnal24

Strah pred matematiko se začne že na razredni stopnji, vendar je takrat pogosto še neodkrit. Nikjer drugje na svetu ni matematika tako nepriljubljena kot pri nas, je pred časom v svojem odprtem pismu ministru za šolstvu dr. Jerneju Pikalu opozarjal dr. Kristijan Musek Lešnik. »In vendar se šolski sistem ne ukvarja z vzroki za tak odpor do šole in šolskih predmetov,« je še zapisal. Piše: Sonja Merljak Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/matematika-in-slovenscina-kdo-bo-vaju-ljubil.html

Mednarodnih in državnih razpisov je manj kot minulo leto, zato sredstev primanjkuje na vseh inštitutih. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je na ministra za vzgojo, izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala naslovil pismo, v katerem ga z veliko zaskrbljenostjo opozarja na vztrajno slabšanje razmer v visokem šolstvu in znanosti. Piše: S. M. Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/sviz-denarja-na-institutih-ne-bo-niti-za-place.html

Izbirni predmet. Pri predmetu šport za sprostitev bodo učenci odšli na paintball, za kar bodo morali plačati 19 evrov. Šolsko ministrstvo: Paintball je neprimeren. Program mora biti brezplačen. "Hčerka je v sedmem razredu za enega od izbirnih predmetov izbrala šport za sprostitev. Presenečajo me dejavnosti, ki jih bodo izvajali pri tem predmetu – učenci bodo namreč šli tudi na paintball. Ali je paintball res nekaj, kar je treba učiti v šoli?" sprašuje bralka, mama učenke ene od ljubljanski šol. Piše: Sergeja Hadner Hvala Več na Med poukom na paintball - zurnal24

Pretekli teden je zavod za zaposlovanje podal podatke o brezposelnosti za oktober: skoraj 119 tisoč ljudi je brezposelnih. Kako torej otroka usmeriti v pravi poklic, da bo dobil službo? Delo oziroma opravljanje poklica zajema večji del našega življenja. Zato je pomembno, da opravljamo delo, pri katerem smo uspešni in posledično tudi zadovoljni. Nezadovoljen človek slabo vpliva nase in na ljudi v svoji okolici, pojasnjuje psihologinja na osnovni šoli Dob Andreja Flerin Majcen. Za katere poklice v prihodnosti ne bo dela, je težko napovedati, zato v šoli otroke spodbujajo k poklicem, ki jih zanimajo. Piše: Katja Nakrst Več na http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/11/kako_otroku_pomagati_do_poklica.aspx

Zanimivo, kako neopazno je minilo. Deset let devetletke! Človek bi mislil, da je vse v najlepšem redu. Potem pa … krožilo je po mejlih, po Facebooku in končno je prišlo tudi v časopise. Odprto pismo šolskemu ministru izpod peresa dr. Kristijana Muska Lešnika. Napisal ga je kot psiholog in član Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Podporo, pojasnilo, dopolnilo ali kar koli že pa pišem Jožica Frigelj, učiteljica in članica odbora Civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Piše: Jožica Frigelj Več na Članek: Naša devetletka - Časnik Šolski razgledi 17/2013

Zavod za zaposlovanje je včeraj objavil podatke, ki kažejo, da brezposelnost spet raste. »Brezposelnost je narasla po vsej Sloveniji,« so včeraj k svežim podatkom o 118.721 brezposelnih, ki kažejo, da je med novoprijavljenimi iskalci zaposlitve največ iskalcev prve zaposlitve, pripisali na zavodu za zaposlovanje. Piše: Ksenija Koren Več na http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/diplomanti-brez-sluzb-upokojenci-pa-delajo

Deset let devetletke. Šola ne vzgaja, otroci so preobremenjeni, za učitelje kratka usposabljanja. "Molk ob obletnici največjega projekta v zgodovini šolstva v samostojni Sloveniji vzbuja zlovešč vtis, da tisti, ki so pred leti načrtovali in uvajali novi šolski program, danes ne morejo našteti kaj dosti uspehov devetletke in hkrati nočejo odgovarjati na morebitna neprijetna vprašanja," je v odprtem pismu ob deseti obletnici devetletke ministru za šolstvo Jerneju Pikalu zapisal psiholog Kristijan Musek Lešnik. Piše: Sergeja Hadner Hvala Več na Lov za ocenami, ne znanjem - zurnal24

Izplačilo je predvideno v dveh obrokih: prvi del najpozneje do konca februarja 2014, drugi do konca januarja 2015. Vlada in sindikati so danes uskladili vsebino zakona, s katerim bo vlada utrla pot za izplačilo poračuna tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Denar bodo javni uslužbenci prejeli februarja drugo leto in januarja leta 2015. Piše: Mario Belovič Več na http://www.delo.si/novice/politika/viranti-in-sindikati-dosegli-dogovor-o-odpravi-placnih-nesorazmerji.html

Ministrstvo za šolstvo zaman poziva k racionalni rabi sredstev. "Izobraževanje je pomembno, vendar bi se v tej situaciji, ko denarja praktično ni več za ničesar, lahko odložilo, če ne ukinilo. To je nehigienično," je potezo kolegov za MMC komentiral nekdanji ravnatelj, ki je želel ostati neimenovan. Piše: Saša Banjanac Lubej Več na http://www.rtvslo.si/slovenija/kriza-v-solstvu-kar-50-ravnateljev-v-crno-goro-devet-na-kitajsko/321413

Šola je postala tako pomembna, da si jo mladi izbirajo za zadnjo frontno črto v svojih spopadih s starši. Družinska terapevta dr. Albert in Lea Mrgole se v svoji praksi vse pogosteje srečujeta z mladimi, ki preprosto nočejo hoditi v šolo, ali učenci, ki se nočejo učiti. Šola je v družinskem življenju postala tako pomembna, da si jo otroci izbirajo za zadnjo frontno črto v svojih spopadih s starši. S šolo jih lahko spravljajo iz tira. Velja tudi obratno: mladostnik je lahko kakršenkoli, da le domov nosi dobre ocene. Piše: Sonja Merljak Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/sola-je-zadnje-bojisce-upornistva.html

Ravnatelji po besedah SVIZ zmanjšujejo pravice iz delovnega razmerja prek individualnega soglasja zaposlenih. Na nekaterih šolah ravnatelji zahtevajo od zaposlenih individualna soglasja za ukrepe, ki znižujejo ravni posamezne pravice ali zaostrujejo posamezne elemente delovnega razmerja, so danes opozorili predstavniki Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Piše: S.M. Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/sviz-ravnatelji-izsiljujejo-ucitelje.html

Osnovna šola je postala prostor, kjer velikokrat ne velja moč argumenta, ampak argument moči. Ideja o devetletki je bila bržkone smiselna. Otrokom bi z njo ponudili izbirnost in jim omogočili še eno obvezno leto šolanja. Vsi, tudi tisti s posebnimi potrebami, bi tako imeli možnost, da se dokopljejo do dodatnega znanja. Obenem bi se s tako šolo približali ureditvi, kakršno so poznali v drugih državah. Piše: Sonja Merljak Več na http://www.delo.si/mnenja/komentarji/kdo-je-glavni-v-soli.html

Doba fakulteta je pred kratkim dobila evropski univerzitetni certifikat kakovosti v e-učenju. Goljufati menda ni mogoče. Kaj mislite o mednarodno priznanem študiju, za katerega se vam od vpisa do diplome skoraj ne bi bilo treba odmakniti od računalnika? Se vam vprašanje zdi čudno? Piše: Jasna Kontler Salamon Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/e-studij-je-udoben-a-zahteva-disciplino.html

(objavljeno 5. oktobra 2013 v Delu) Dobitnica nagrade pravi, da ustvarjamo robote, ki mnogo znajo, njihova ustvarjalnost pa je prepuščena naključju. Danes je svetovni dan učiteljev. Poživljajoče je spoznati učitelje z veliko začetnico, ki jim v pedagoškem delu uspevajo mali in veliki čudeži. Toda te večinoma poznajo in cenijo le njihovi učenci in sodelavci, širša javnost pa zanje ne izve. Piše: Jasna Kontler Salamon Več na http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/marija-mahne-tudi-nadarjeni-otroci-so-otroci-s-posebnimi-potrebami.html

Pri varuhu človekovih pravic so se odzvali na opozorila Milene Mileve Blažič v intervjuju za Planet Siol.net, da dela Vitana Mala niso primerna za učne načrte v osnovni šoli. Kot so zapisali pri varuhu, so bili že leta 2012 opozorjeni na nekatere vsebine v izobraževalnem postopku, ki naj bi bile neprimerne za otroke. Na odprta vprašanja in svoje stališče so julija letos opozorili tudi ministra za izobraževanje, na njegov odgovor pa še čakajo. Piše: Alma M. Sedlar Več na http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/10/varuhinja_o_pornografiji_v_ucbenikih.aspx