Novice iz medijev

Novice iz raznih medijev (s povezavami na celotne članke)

Članki Mladi učitelj

Strokovni članki za učitelje in mlade strokovne delavce – razmisleki o šolstvu, praksi, strokovnem razvoju in izzivih v razredu.
Teme
18
Prispevki
18
Teme
18
Prispevki
18
Konec tedna se bo odvijala že 11. mednarodna konferenca SIRikt, ki jo tudi letos organizira Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Arnes-om, CPI-jem, Šolo za ravnatelje in CMEPIUS-om. Tokrat se bo konferenca odvijala v Termah Olimia. Mednarodna konferenca SIRikt (Splet izobraževanja in raziskovanja z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo) je največji izobraževalni dogodek v Sloveniji, na katerem se srečujejo in delijo svoje izkušnje uporabe IKT vzgojitelji, učitelji, ravnatelji, univerzitetni profesorji, raziskovalci, študenti, učenci in najrazličnejši strokovnjaki s področja izobraževanja ter drugih znanosti. Naslov letošnje konference je Skupaj v izzive. Pokukajte v program...
Arnes se v letu 2018 odpravlja na pot po Sloveniji, da bi storitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije približal tistim, ki jih še ne poznajo. V ponedeljek, 14. maja 2018, ob 14.30, boste sodelavce Arnesa srečali na četrtem dogodku Arnes na poti, ki bo potekal v Tehnološkem parku 18, stavba B, predavalnica v pritličju, Ljubljana. V ponedeljek, 21. maja 2018, ob 14.30, boste sodelavce Arnesa srečali na petem dogodku, ki bo potekal v I. osnovni šoli Celje, Vrunčeva ulica 13, Celje. Tu se prijavite na dogodek. Sodelavci Arnesa vam bodo predstavili infrastrukturo, tehnologije in spletne aplikacije za izobraževalno, raziskovalno in kulturno sfero. Te povezujejo znanje 250.000 uporabnikov, tudi v sklopu Programa nadaljnje...
V torek, 17. aprila 2018, bo ob 17. uri na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, pod častnim pokroviteljstvom Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja potekala javna razprava o aktualnem stanju prekarnosti v Sloveniji. Povod za dogodek je izdaja knjige: »Prekarnost in družbena negotovost: Interdisciplinarni pogledi na prekariat«. V okviru javne razprave bomo iskali odgovore na vprašanja: Kakšne so dolgoročne posledice naraščanja prekariata in prekarizacije? Kakšen odnos imata do prekariata država in politika? Kakšen odnos imajo do prekariata sindikati? Kakšen odnos imajo do prekariata predstavniki gospodarstva? Kako se s prekariatom sooča stroka? Svojo udeležbo potrdite do ponedeljka, 16. aprila 2018, na tej povezavi...
Čeprav je Slovenija razmeroma majhna država, je razdeljena na 12 statističnih regij. Vsaka je samosvoja, skoraj vsaka po čem izstopa, v marsičem pa so si tudi podobne. Kako kaže posamezni regiji? Nekaj zanimivih dejstev(vsa se nanašajo na leto 2016): vsak četrti prebivalec S lovenije je živel v osrednjeslovenski statistični regiji;- polovica de lovno aktivnih, živečih v zasavski statistični regiji, je delala zunaj te regije; največ prihodov turistov je bilo zabeleženih v gorenjski, največ njihovih prenočitev pa v obalno-kraški statistični regiji; najmanj vode je bilo dobavljene gospodinjstvom v zasavski regiji, in sicer dvakrat manj kot gospodinjstvom v gorenjski regiji, ki jim je je bilo dobavljene največ. Regije v številkah...
Evropska komisija do 24. maja 2018 vabi vse državljane in deležnike s področja kulture in zgodovine k sodelovanju v javnem posvetovanju o Znaku evropske dediščine. Namen javne ankete je zbrati mnenja vseh zainteresiranih državljanov in organizacij o vlogi, ki jo lahko ima kulturna dediščina pri približevanju evropskih državljanov k Evropski Uniji, zlasti s pomočjo ukrepov akcije Znaka evropske dediščine. Komisija še zlasti prosi za mnenja vse, ki so obiskali kraje z Znakom evropske dediščine ali se z znakom ukvarjajo kot partnerji projekta oziroma zaposleni. Drugi namen pa je prejeti dodatne informacije o delovanju in rezultatih ukrepa v prvih šestih letih od njegovega nastanka (2011 - 2017), ki jih ni bilo mogoče zbrati s pomočjo...
Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti bosta v času od 29. 7. do 10. 8. 2018 v domu Soča v Tolminu organizirala poletno šolo slovenščine, ki je namenjena otrokom in mladostnikom slovenskega porekla iz tujine. Pokrovitelj in financer poletne šole je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. V dopoldanskem času udeleženci obiskujejo pouk slovenščine, ob popoldnevih in med vikendom pa zanje organiziramo izlete ter ustvarjalne, športne in družabne dejavnosti, ob katerih se med seboj povezujejo in spoznavajo značilnosti Slovenije in njenih regij. Šolo bomo pričeli z uvodnim sestankom za udeležence in njihove starše, zaključili pa s krajšim kulturnim programom in podelitvijo potrdil udeležencem. Rok za...
Prva številka Sodobne pedagogike (Journal of Contemporary Educational Studies) izpostavlja vprašanje, vezano na pismenost: kako na zgodnjo pismenost otrok vplivajo vrtčevski in družinski dejavniki. Primerjavo s stanjem v Sloveniji ponuja članek o razvoju madžarske pedagogike v 20. stoletju. V zadnjem obdobju se v družbi precej poudarja osebni in strokovni razvoj posameznika. Kdo je odgovoren zanj oziroma v kolikšni meri ravnatelji spodbujajo profesionalni razvoj pedagoškega kadra? V reviji so objavljeni rezultati raziskave, ki se je osredotočila na to vprašanje, in recenzija knjige Franka Ferudija Zapravljeno – Zakaj šole ne izobražujejo več (Ljubljana: Krtina, 2016). Revija je na voljo v Knjižnici ACS. Vir: ACS, 16. 4. 2018...
Turistično-olepševalno društvo Ponikva, Društvo učiteljev geografije Slovenije in OŠ Blaža Kocena Ponikva so 14. marca v spomin na kartografa Blaža Kocena pripravili izobraževalni pohod po Ponikvi in Hotunju. Triurna pot je udeležence v obliki osmice vodila od šole k Slomškovi rojstni hiši ter prek železniške proge v Hotunje in mimo ribnikov nazaj k šoli. Na poti je bilo dovolj časa, da so udeleženci spoznavali naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti “Ponkovske pokrajine” ter njene kulturne in naravne dediščine. Po topli malici je bilo zanimivo prisluhniti tudi predavanju prof. dr. Jurija Kunaverja o vsestranskem učitelju, jamarju, skavtu in taborniku Pavlu Kunaverju – Sivem volku. Knjiga o njem je namreč izšla pred...
11. in 12. aprila 2018 je v organizaciji Zavoda RS za šolstvo v Kongresnem centru Thermana v Laškem potekala 3. nacionalna konferenca Jeziki v izobraževanju. Predavatelji in učitelji-praktiki so skladno z geslom konference Biti in sobivati v jezikih v svojih prispevkih poudarili raznojezičnost posameznika kot sodoben način komunikacije, jezik kot identiteto in vrednoto, pomen in vlogo učnega jezika, učenje in poučevanje jezikov po vsej vertikali, pouk književnosti od vrtca do srednje šole ter poučevanje in razvijanje jezika v digitalnih okoljih. Udeleženci konference so razmišljali o pedagoških izkušnjah pri poučevanju jezikov, sooblikovali modele za medjezikovno in medkulturno povezovanje in spoznavali metode za jezikovno poučevanje...
Prihajajoči dan Zemlje (22. april) so obeležili tudi mladi geografi. V Rušah je 13. aprila 2018 potekalo 23. državno tekmovanje iz znanja geografije. Organizirala in gostila ga je OŠ Janka Glazerja. Tekmovalni del je ob pomoči učiteljev-mentorjev pripravil Zavod RS za šolstvo. Šola je tekmovalce in mentorje počastila s kulturnim programom, o pomenu tekmovanja pa sta spregovorila Ladislav Pepelnik, ravnatelj OŠ Janka Glazerja Ruše, in Vera Bevc, predstojnica mariborske enote ZRSŠ. Navodila za tekmovanje in posebej za terenski del je pojasnil Danijel Lilek, pedagoški svetovalec za geografijo na ZRSŠ in tekmovalni koordinator. V prvem delu tekmovanja se je 141 osnovnošolcev in 71 srednješolcev na terenskem obhodu seznanilo s pokrajinsko...
Nadarjeni ne smejo biti prepuščeni samim sebi, je poudarila direktorica Škotske mreže za nadarjene (SNAP) in namestnica direktorja Centra za raziskovanje in razvoj vseživljenjskega učenja na Univerzi v Glasgowu Margaret Sutherland. Pedagoginja z več kot 30 leti izkušenj se raziskovalno ukvarja z inkluzijo v izobraževanju in razvojem sposobnosti učencev v prvih letih šolanja. Po profesoričinem mnenju je treba sistematično začeti razvijati spodobnosti nadarjenih že v predšolskem obdobju.Pegasti okrogloličnež z očali, ki vedno pravilno odgovori na učiteljeva vprašanja, v samoti pa izvaja znanstvene poskuse. V knjigi Nadarjeni v zgodnjem otroštvu ste zapisali, da je to stereotipna, a zmotna predstava o nadarjenem otroku. Kdo je torej v...
Nobelovemu nagrajencu Albertu Einsteinu naj bi učitelj zabrusil, da iz njega nikoli ne bo nič. Slikar Vincent van Gogh je v času življenja prodal le eno sliko. Dramatik William Shakespeare in fizik Isaac Newton v šoli nista blestela. Kako pa današnji šolski sistem pri nas skrbi, da ne bi spregledali največjih talentov? Vsak otrok ima potenciale, a ti so posebno izraziti pri nadarjenih. To so učenci z nadpovprečnimi sposobnostmi mišljenja ali izjemnimi dosežki na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Tako so jih opredelili v zakonu o osnovni šoli, v katerega so zapisali, da nadarjeni potrebujejo prilagojene učne vsebine in metode dela. Vendar je slika v slovenskih šolah pogosto drugačna. Nadarjeni so tako v osnovnih kot...

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Nazaj
Na vrhu