Na spletni strani MIZŠ je objavljena novica o tem, da je vlada sprejela besedilo predloga Zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij.
Vlada RS je na 55. redni seji, sprejela besedilo predloga Zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij.
Predlog Zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij pomembno povezuje izobraževanje in trg dela. Zagotavlja transparentnost pri razvrščanju različnih kvalifikacij in s tem delodajalcem omogoča pregleden sistem kvalifikacij posameznika. Hkrati zagotavlja primerljivost in prepoznavnost kvalifikacij pridobljenih v Sloveniji s kvalifikacijami v EU.
Predložen zakon jasno opredeljuje postopke umeščanja posameznih sklopov kvalifikacij in podrobneje utemelji umeščanje dodatnih kvalifikacij. Umestitev kvalifikacij v slovenskem ogrodju kvalifikacij je skladna z metodologijo določeno na ravni EU (Evropsko ogrodje kvalifikacij in Evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij). Vsaka država članica je namreč morala v postopkih umeščanja nacionalnih kvalifikacij izvesti postopke v okviru katerih se je ugotavljala primerljivost kvalifikacij in ustreznost umeščanja posameznih kvalifikacij v nacionalnem ogrodju v primerjavi z EU.
Evropski parlament in Svet sta se že leta 2008 zavzela za oblikovanje sistema, ki bi omogočal primerljivost nacionalnih kvalifikacij med različnimi državami EU. Ker gre za povezanost trga dela in izobraževanja, je pri pripravi predloženega zakona intenzivno sodelovalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter drugi številni deležniki.
V sistem so s tem predlogom zakona umeščene kvalifikacije, ki jih pridobi posameznik in označujejo doseženo izobrazbeno raven, ki se izkazujejo s spričevalom oz. diplomo. Umeščene so tudi poklicne kvalifikacije, ki se pridobivajo po postopku za pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije oz. po programih usposabljanja in izpopolnjevanja ter dodatne kvalifikacije, ki se izkazujejo s potrdilom.
Slovensko ogrodje kvalifikacij ima 10 ravni. Evropsko ogrodje jih vključuje le 8. Slovenija je torej vse izobrazbene ravni členila na več ravni kot EU. Predložen zakon torej jasno opredeljuje postopke umeščanja posameznih sklopov kvalifikacij.
Razlika nastopa na ravni srednje šole, kjer v Sloveniji srednješolsko raven razvrstimo v srednjo poklicno izobrazbo (raven 4) ter srednjo strokovno in srednje splošno izobrazbo (raven 5). Z vidika evropskega ogrodja sta obe vrsti izobraževanja umeščeni v raven 4. V Sloveniji je razlika tudi na visokošolski ravni. Tiste, ki so pred bolonjsko reformo pridobili magisterij znanosti in doktorat, smo razvrstili na raven 9 in 10.
Umestitev poklicnih kvalifikacij se določi s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti, s programom poklicnega in strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ali s študijskim programom za izpopolnjevanje. Minister, pristojen za delo, skupaj s katalogom sprejme raven SOK za posamezno nacionalno poklicno kvalifikacijo. Prav tako ta zakon podrobneje opredeli Umestitev dodatnih kvalifikacij. Predlagatelj dodatnih kvalifikacij je lahko delodajalec ali Zavod za zaposlovanje. Po pregledu ustreznosti kvalifikacije Nacionalna koordinacijska točka potrdi umestitev dodatne kvalifikacije v SOK. Zopet je minister, pristojen za delo, tisti, ki določi umestitev dodatne kvalifikacije.
Za izvedbo zakona se predvideva vzpostavitev vodenja evidenc in vzpostavitev Nacionalne koordinacijske točke. Izvajanje teh nalog bo umeščeno v že obstoječo institucijo pristojno za poklicno in strokovno izobraževanje t.j. Center RS za poklicno izobraževanje (CPI). V prvem letu zato ne predvidevamo dodatnih stroškov.
Transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij doma in na ravni EU je s tem predlogom zakona zagotovljena tudi tako, da bodo listine, ki jih pridobi posameznik (spričevala, potrdila...) vključevala jasno označene ravni tako glede na slovensko ogrodje kvalifikacij kot tudi glede na evropske kvalifikacijske sisteme (Evropsko ogrodje kvalifikacij in Evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij).
Center RS za poklicno izobraževanje - SOK
Vir>> Novica MIZŠ
Več>> Gradivo vlade v obravnavi - SOK
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si
Vlada RS je na 55. redni seji, sprejela besedilo predloga Zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij.
Predlog Zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij pomembno povezuje izobraževanje in trg dela. Zagotavlja transparentnost pri razvrščanju različnih kvalifikacij in s tem delodajalcem omogoča pregleden sistem kvalifikacij posameznika. Hkrati zagotavlja primerljivost in prepoznavnost kvalifikacij pridobljenih v Sloveniji s kvalifikacijami v EU.
Predložen zakon jasno opredeljuje postopke umeščanja posameznih sklopov kvalifikacij in podrobneje utemelji umeščanje dodatnih kvalifikacij. Umestitev kvalifikacij v slovenskem ogrodju kvalifikacij je skladna z metodologijo določeno na ravni EU (Evropsko ogrodje kvalifikacij in Evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij). Vsaka država članica je namreč morala v postopkih umeščanja nacionalnih kvalifikacij izvesti postopke v okviru katerih se je ugotavljala primerljivost kvalifikacij in ustreznost umeščanja posameznih kvalifikacij v nacionalnem ogrodju v primerjavi z EU.
Evropski parlament in Svet sta se že leta 2008 zavzela za oblikovanje sistema, ki bi omogočal primerljivost nacionalnih kvalifikacij med različnimi državami EU. Ker gre za povezanost trga dela in izobraževanja, je pri pripravi predloženega zakona intenzivno sodelovalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter drugi številni deležniki.
V sistem so s tem predlogom zakona umeščene kvalifikacije, ki jih pridobi posameznik in označujejo doseženo izobrazbeno raven, ki se izkazujejo s spričevalom oz. diplomo. Umeščene so tudi poklicne kvalifikacije, ki se pridobivajo po postopku za pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije oz. po programih usposabljanja in izpopolnjevanja ter dodatne kvalifikacije, ki se izkazujejo s potrdilom.
Slovensko ogrodje kvalifikacij ima 10 ravni. Evropsko ogrodje jih vključuje le 8. Slovenija je torej vse izobrazbene ravni členila na več ravni kot EU. Predložen zakon torej jasno opredeljuje postopke umeščanja posameznih sklopov kvalifikacij.
Razlika nastopa na ravni srednje šole, kjer v Sloveniji srednješolsko raven razvrstimo v srednjo poklicno izobrazbo (raven 4) ter srednjo strokovno in srednje splošno izobrazbo (raven 5). Z vidika evropskega ogrodja sta obe vrsti izobraževanja umeščeni v raven 4. V Sloveniji je razlika tudi na visokošolski ravni. Tiste, ki so pred bolonjsko reformo pridobili magisterij znanosti in doktorat, smo razvrstili na raven 9 in 10.
Umestitev poklicnih kvalifikacij se določi s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti, s programom poklicnega in strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ali s študijskim programom za izpopolnjevanje. Minister, pristojen za delo, skupaj s katalogom sprejme raven SOK za posamezno nacionalno poklicno kvalifikacijo. Prav tako ta zakon podrobneje opredeli Umestitev dodatnih kvalifikacij. Predlagatelj dodatnih kvalifikacij je lahko delodajalec ali Zavod za zaposlovanje. Po pregledu ustreznosti kvalifikacije Nacionalna koordinacijska točka potrdi umestitev dodatne kvalifikacije v SOK. Zopet je minister, pristojen za delo, tisti, ki določi umestitev dodatne kvalifikacije.
Za izvedbo zakona se predvideva vzpostavitev vodenja evidenc in vzpostavitev Nacionalne koordinacijske točke. Izvajanje teh nalog bo umeščeno v že obstoječo institucijo pristojno za poklicno in strokovno izobraževanje t.j. Center RS za poklicno izobraževanje (CPI). V prvem letu zato ne predvidevamo dodatnih stroškov.
Transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij doma in na ravni EU je s tem predlogom zakona zagotovljena tudi tako, da bodo listine, ki jih pridobi posameznik (spričevala, potrdila...) vključevala jasno označene ravni tako glede na slovensko ogrodje kvalifikacij kot tudi glede na evropske kvalifikacijske sisteme (Evropsko ogrodje kvalifikacij in Evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij).
Center RS za poklicno izobraževanje - SOK
Vir>> Novica MIZŠ
Več>> Gradivo vlade v obravnavi - SOK
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si
