Razporejanje delovnega časa

Mladi učitelj

Osebje foruma
Administrator
Prispevki
4.666
Naziv
profesor
Povzeto iz prispevka:
=====================================================================================
mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo
DELOVNI ČAS IN VODENJE EVIDENC S PODROČJA DELOVNEGA PRAVA PRI DELODAJALCIH S PODROČJA ŠOLSTVA

Predmet tega prispevka bo ureditev delovnega časa v skladu z delovnim pravom, s poudarkom na urejanju tega instituta pri delodajalcih s področja šolstva, torej pri delodajalcih, ki izvajajo naslednje programe:
- osnovne šole,
- glasbene šole,
- gimnazijske programe,
- programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe,
- vzgojnoizobraževalne programe za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter
- v dijaških domovih.

Pri tem bomo izhajali iz osnovne ureditve delovnega časa, ki jo določa Zakon o delovnih razmerjih(Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR), in vodenja evidenc s področja dela (Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju: ZEPDSV), hkrati pa se bomo osredotočili na morebitne posebnosti urejanja delovnega časa in evidenc v skladu s področnimi zakoni, podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami.

=====================================================================================

Razporeditev delovnega časa

Delovni čas je glede na določbe ZDR lahko razporejen enakomerno ali neenakomerno. Neenakomerna razporeditev delovnega časa pomeni, da delavci v določenem časovnem obdobju delajo manj, v drugem časovnem obdobju pa več, kot znaša polni delovni čas. Takšna razporeditev delovnega časa mora biti načrtovana vnaprej.

ZDR pa dopušča tudi začasno prerazporeditev delovnega časa, ki pravzaprav pomeni spremembo vnaprej določene razporeditve delovnega časa, ki je začasne narave. Razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa se določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Določilo o razporeditvi delovnega časa kot obvezno sestavino pogodbe o zaposlitvi, določa že 7. alineja 29. člena ZDR. 147. člen ZDR pa to obveznost širi še na določitev pogojev za začasno prerazporeditev delovnega časa. Pri tem pripominjamo, da se glede na določbo 29. člena ZDR stranki pogodbe o zaposlitvi pri ureditvi vseh teh vprašanj lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe ali splošne akte delodajalca. Skratka odgovor na vprašanje o tem, ali ima delodajalec delovni čas razporejen enakomerno ali neenakomerno, mora izhajati bodisi iz pogodbe o zaposlitvi, bodisi iz zakona, kolektivne pogodbe ali pa splošnega akta delodajalca.

Glede na to, da je razporeditev delovnega časa v domeni delodajalca, je zakon v 2. odstavku 147. člena ZDR določil, da mora delodajalec pred začetkom koledarskega oz. poslovnega leta določiti letni razpored delovnega časa in o tem obvestiti delavce in sindikate pri delodajalcu.

Z letnim razporedom delovnega časa naj bi delodajalec predvidel oz. določil vsakoletno izrabo delovnega časa za zaposlene, pri čemer bi moral upoštevati načrtovane obveznosti, zakonske obveznosti, ki zagotavljajo zaposlenim pravico do omejenega delovnega časa, odmorov, počitkov in letnega dopusta, pravico do odsotnosti z dela zaradi praznikov in dela prostih dni.

Pri tem je treba na področju šolstva upoštevati tudi šolski koledar, ki ga vsako leto določi pristojni minister. Z omenjenim koledarjem se določi med drugim tudi čas, ko lahko strokovni delavci v javni šoli koristijo letni dopust (glej 125. člen ZOFVI). Podobno določa 45. člen KPVIZ, da delavci, zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih, praviloma izrabijo večino letnega dopusta v času šolskih počitnic.

Upoštevaje šolski koledar in seveda možnosti za počitek ter rekreacijo delavcev, kakor tudi njihove družinske obveznosti, je vsak posamezni delodajalec torej pred začetkom leta dolžan predvideti letni razpored delovnega časa. Ne samo, da v predpisih s področja vzgoje in izobraževanja ta splošna obveznost delodajalcev iz ZDR ni izvzeta za delodajalce s področja šolstva, pač pa celo KPVIZ pri urejanju odmora (49. člen KPVIZ) opozarja na »razporeditev delovnega časa v okviru zavoda«. Kot smo omenili že zgoraj, namreč v 49. členu KPVIZ določa, da se izraba dnevnega odmora za pedagoške delavce uredi z razporeditvijo delovnega časa v okviru zavoda.
V letnem razporedu delovnega časa, v drugih splošnih aktih in/ali že v samih pogodbah o zaposlitvi pa mora delodajalec definirati tudi to, kaj šteje v efektivni čas – npr. kako definirati čas, v katerem delavec sicer ne opravlja neposredno dela, vendar tudi ne more prosto razpolagati s svojim časom (npr. čakanje na pouk v zbornici, vožnja iz ene šole, kjer delavec opravlja delo, v drugo šolo, čas šolskih počitnic, če je delavec že izrabil celotni letni dopust, ipd.).

Če v koledarskem ali poslovnem letu nastopijo pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa, mora delodajalec o prerazporeditvi pisno obvestiti posameznega delavca, ki ga zadeva začasna prerazporeditev delovnega časa, najmanj en dan pred prerazporeditvijo delovnega časa.

Institut začasne prerazporeditve delovnega časa naj bi delodajalec uporabil v izjemnih okoliščinah, v katerih bi sicer lahko uvedel tudi nadurno delo, katerega pa upoštevaje 1. odstavek 145. člena ZDR ni dopustno uvesti, če se delo lahko opravi v polnem delovnem času z drugačno organizacijo dela oz. razporeditvijo delovnega časa.

V zvezi z razporejanjem delovnega časa ZDR vsebuje tudi nekatere omejevalne določbe:
a.) ZDR v 4. odstavku 147. člena določa, da pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu.

b.) V primeru neenakomerne prerazporeditve in začasne prerazporeditve delovni čas ne sme trajati tedensko več kot 56 ur. Pri tem se polni delovni čas lahko upošteva kot povprečni delovni čas v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. 56-urna tedenska omejitev delovnega časa je absolutna, kar pomeni, da upoštevanje te omejitve kot povprečne omejitve v daljšem časovnem obdobju ni dovoljeno.

c) Izjemoma zakon dopušča v 158. členu, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da se predpisani ali dogovorjeni polni delovni čas upošteva kot povprečni delovni čas še v daljšem časovnem obdobju, in sicer v obdobju največ enega leta, če tako narekujejo objektivni ali tehnični razlogi organizacije dela.

d) Iz zadnjega odstavka 147. člena pa izhaja, da določba 145. člena ZDR o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

Delavcu, ki opravlja delo v neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega časa in ki v času pred prenehanjem delovnega razmerja med koledarskim letom opravi več ur dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, se v skladu s 148. členom ZDR na njegovo zahtevo več opravljene ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom.


Razporejanje delovnega časa po ZOFVI:

ZOFVI vsebuje nekatere določbe, ki se nanašajo na razporeditev delovnega časa strokovnim delavcem v šolstvu. V osnovi pa se deli delovna obveznost učiteljev oz. vzgojno-izobraževalno delo na:
- učno obveznost, ki obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, vajenci, dijaki oz. študenti višjih šol, ter
- pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa.

ZOFVI v 119. členu tudi posebej določa, kaj obsega priprava na pouk:
- sprotno vsebinsko in metodično pripravo,
- pripravo didaktičnih pripomočkov.

Drugo delo pa v skladu s 119. členom ZOFVI obsega:
- sodelovanje s starši,
- sodelovanje v strokovnih organih šole,
- opravljanje nalog razrednika,
- organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje,
- zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela,
- mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom višje šole ter sodelovanje s šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce,
- mentorstvo pripravnikom,
- urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov ipd.,
- organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci, vajenci oziroma dijaki,
- pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola, in
- opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom.

(Določbe ZOFVI, ki urejajo delovno obveznost učiteljev in drugih strokovnih delavcev se uporabljajo tudi za učitelje in druge strokovne delavce šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.)

ZOFVI v nadaljnjih določbah tudi nekoliko podrobneje določa, koliko znaša tedenska učna obveznost posameznega učitelja v osnovni in glasbeni šoli, v poklicnem izobraževanju, v gimnaziji in v domovih za učence ter dijaških domovih:
> Tako je v skladu s 120. členom ZOFVI v okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa tedenska učna obveznost učitelja v osnovni in v glasbeni šoli največ 22 ur, v oddelkih podaljšanega bivanja in v bolnišničnih oddelkih pa največ 25 ur.

Natančneje je določena tedenska učna obveznost učiteljev v osnovni šoli s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/2007). Ta v drugem členu določa, da je tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut:
- 22 ur za učitelje,
- 21 ur za učitelje slovenščine,
- 22 ur za učitelje, ki izvajajo posebno oz. dodatno pomoč učencem s posebnimi potrebami,
- 25 ur za učitelje v bolnišničnih oddelkih,
- 30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:
- 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 60 minut, je:
- 35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence prvega razreda.

Omenjeni pravilnik v nadaljevanju določa tudi zmanjšanje tedenske učne obveznosti za učitelje, ki so člani predmetne komisije ter za ravnatelja in pomočnika ravnatelja, člana predmetne komisije. Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost za polni delovni čas, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost za polni delovni čas.

Tedenska učna obveznost strokovnih delavcev v glasbenih šolah pa je določena v Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole (Uradni list RS, št. 76/2008).

Omenjeni pravilnik določa normative in standarde za izvajanje programov v glasbeni šoli. Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin. Tako znaša tedenska učna obveznost v
glasbenih šolah, izražena v urah po 45 minut:
- 22 ur za učitelje,
- 22 ur za korepetitorje pri instrumentih in petju,
- 25 ur za korepetitorje pri baletu in sodobnem plesu,
- 22 ur za korepetitorje pri baletu v skupinah z in zahtevnejšim programom 33

> V okviru z zakonom in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega delovnega polnega delovnega časa je tedenska učna obveznost za učitelje v poklicnem izobraževanju v skladu s 121. členom ZOFVI:
- za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovnotehničnih predmetov največ 20 ur,
- za učitelja slovenskega jezika največ 19 ur,
- za učitelja madžarskega in italijanskega jezika največ 19 ur,
- za predavatelje višje strokovne šole največ 16 ur,
- za učitelje praktičnega pouka in veščin največ 25 ur,
- za strokovne delavce, ki imajo učno obveznost oz. sodelujejo pri pouku, največ 30 ur.

Podrobneje določa tedensko učno obveznost učiteljev in strokovnih sodelavcev v programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe (Uradni list RS, št. 76/2003 s sprem.). Omenjeni pravilnik tako določa v 3. členu, da se s strokovnimi delavci sklene delovno razmerje za polni delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka:
- 20 ur pouka za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov,
- 19 ur pouka za učitelje slovenščine oz. slovenskega jezika in književnosti,
- 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin,
- 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

Pravilnik določa v nadaljevanju tudi zmanjšanje tedenske učne obveznosti učiteljem ter pomočnikom ravnatelja, če opravljajo naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo ali naloge organizatorja interesnih dejavnosti.

V 5. členu pa omenjeni pravilnik določa trajanje ure pouka, in sicer traja ura pouka, ki se izvaja v splošnih in specializiranih učilnicah ter v laboratorijih, in ura praktičnega pouka v šolskih delavnicah ter na šolskem posestvu 45 minut. Praktično izobraževanje v delovnem procesu v gospodarskih organizacijah oz. pri samostojnih podjetnikih se prilagodi načinu izvajanja dejavnosti tistega
subjekta, ki to izobraževanje izvaja, upoštevaje predpise, ki urejajo varstvo in pravice vajencev oz. dijakov.

> Nadalje določa ZOFVI v 122. členu delovno in učno obveznost učiteljev in strokovnih delavcev v gimnazijah, tako da določa kot tedensko učno obveznost:
- za učitelje splošno izobraževalnih in strokovnotehničnih predmetov največ 20 ur,
- za učitelja slovenskega jezika največ 19 ur,
- za učitelja madžarskega in italijanskega jezika največ 19 ur,
- za učitelje praktičnega pouka in veščin največ 25 ur,
- za druge strokovne delavce, ki imajo učno obveznost oz. sodelujejo pri pouku, največ 30 ur.

Podrobneje določa navedene učne obveznosti Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov (Uradni list RS, št. 76/2003 s sprem.). Tako določa v 3. členu, da se s strokovnimi delavci sklene delovno razmerje za polni delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka:
- 20 ur pouka za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov,
- 19 ur pouka za učitelje slovenščine,
- 20 ur sodelovanja pri pouku za korepetitorje,
- 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

Pravilnik v nadaljevanju določa tudi zmanjšanje tedenske učne obveznosti za učitelje, ki so tajniki šolske maturitetne komisije za splošno maturo, organizatorji obveznih izbirnih vsebin, ki opravljajo na šoli s športnimi oddelki naloge pedagoškega koordinatorja in ki opravljajo na šoli s športnimi oddelki naloge športnega koordinatorja, ter za pomočnike ravnatelja, ki so tajniki šolske maturitetne komisije za splošno maturo in organizatorji obveznih izbirnih vsebin.

Omenjeni pravilnik še določa, da traja ura pouka 45 minut.

> V skladu s 123. členom ZOFVI pa je delovna obveznost vzgojitelja v domovih za učence in dijaških domovih največ 30 ur vzgojnega dela z učenci, vajenci in dijaki tedensko.

Podrobneje določa trajanje vzgojne obveznosti v dijaških domovih Pravilnik o normativih in standardih v dijaških domovih (Uradni list RS, št. 76/2003 s sprem.). Ta določa v 8. členu, da v dijaškem domu ravnatelj sistemizira delovna mesta vzgojiteljev tako, da se na eno vzgojno skupino oz. prilagojeno vzgojno skupino sistemizira eno delovno mesto vzgojitelja. Vzgojna obveznost vzgojitelja pa je 30 ur vzgojnega dela tedensko, pri čemer traja ura vzgojnega dela 60 minut.

Pravilnik pa določa še posebnosti v zvezi vzgojnim oz. svetovalnim delom ravnatelja, pomočnika ravnatelja itd.

> Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 59/2007 in 70/2008). Ta določa tedensko obveznost vzgojnega in drugega strokovnega dela v prilagojenih programih
predšolske vzgoje, v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole in posebnem programu vzgoje in izobraževanja, v prilagojenih izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe za vzgojitelje in njihove pomočnike, učitelje in druge strokovne delavce.

Tako Pravilnik v 2. členu določa tedensko obveznost vzgojnega in drugega strokovnega dela v prilagojenih programih predšolske vzgoje v trajanju 25 ur za vzgojitelje in 35 ur za pomočnike vzgojiteljev. Ura traja v teh primerih 60 minut. Učna obveznost in obveznost drugega vzgojno-izobraževalnega dela v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole in posebnem programu vzgoje in izobraževanja traja v skladu s 3. členom Pravilnika na teden (v urah po 45 minut):
- 22 ur za učitelje,
- 21 ur za učitelje slovenščine,
- 21 ur za učitelje slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,
- 22 ur za učitelje, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj učencem s posebnimi potrebami,
- 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:
- 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju;
medtem ko pa je tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut:
- 22 ur za učitelje v oddelku posebnega programa,
- 35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.

Tedenska učna obveznost in obveznost drugega vzgojno-izobraževalnega dela v posebnem programu in v prilagojenih izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, izražena v urah po 45 minut, znaša:
- 20 ur za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov,
- 19 ur za učitelje slovenskega jezika in književnosti,
- 25 ur za učitelje praktičnega pouka in veščin ter učitelja za praktično izobraževanje s strokovno teorijo,
- 30 ur za sodelovanje pri pouku za laborante 35.

V vzgojnih programih pa znaša tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut:
- 25 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi vedenjskimi
motnjami,
- 30 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za otroke z drugimi vrstami primanjkljajev, ovir oz. motenj,
- 40 ur vzgojnega in drugega dela v stanovanjski skupini,
- 40 ur vzgojnega in drugega dela za vzgojitelje, ki opravljajo nočno delo.

ZOFVI še določa možnost povečanja in zmanjšanja učne obveznosti (glej 124. člen ZOFVI). V skladu z omenjeno določbo lahko ravnatelj, če v okviru z zakonom določene tedenske učne obveznosti ni mogoče organizirati pouka v skladu s predmetnikom, učitelju ali drugemu strokovnemu delavcu določi dodatno tedensko učno obveznost za toliko ur, kot je določeno za posamezni predmet v oddelku, vendar ne več kot za pet ur, oz. določi zmanjšanje tedenske učne obveznosti, vendar ne več kot za tri ure.

Glede na to, da pa je kot polni delovni čas pri delodajalcih s področja šolstva (v skladu s KPVZI) določen 40-urni tedenski delovni čas, strokovni delavci v preostalem času, ki torej ni učna obveznost, opravljajo ostale naloge, ki izhajajo iz 119. člena ZOFVI - pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa. Ure, navedene zgoraj kot učna oz. vzgojna obveznost, se seštevajo z urami, namenjenimi pripravi na pouk oz. drugemu delu, tako da znaša vsota opravljenega tedenskega polnega delovnega časa posameznega delavca 40 ur.
 

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Avtor teme Podobne teme Forum Datum
Zavod RS za zaposlovanje Območje MARIBOR VISOKOŠOLSKI UČITELJ PREDAVATELJ, D017001 ZA PREDMETNO PODROČJE MEDICINE, ŠIFRA DELOVNEGA MESTA: 2002385 - M/Ž Prosta delovna mesta [UČITELJ]
Zavod RS za zaposlovanje Območje MARIBOR VISOKOŠOLSKI UČITELJ PREDAVATELJ, D017004, ZA PREDMETNO PODROČJE DRUŽBOSLOVNIH VED, ŠIFRA DELOVNEGA MESTA: 2002233 - M/Ž Prosta delovna mesta [UČITELJ]
Zavod RS za zaposlovanje Območje MARIBOR VISOKOŠOLSKI UČITELJ PREDAVATELJ, D017004, ZA PREDMETNO PODROČJE MEDICINE, ŠIFRA DELOVNEGA MESTA 2002408 - M/Ž Prosta delovna mesta [UČITELJ]
Zavod RS za zaposlovanje Območje MARIBOR VISOKOŠOLSKI UČITELJ PREDAVATELJ, D017004, ZA PREDMETNO PODROČJE MEDICINE, ŠIFRA DELOVNEGA MESTA: 2002407 - M/Ž Prosta delovna mesta [UČITELJ]
Zavod RS za zaposlovanje Območje MARIBOR VISOKOŠOLSKI UČITELJ PREDAVATELJ, D017004, ZA PREDMETNO PODROČJE ZDRAVSTVENE NEGE, ŠIFRA DELOVNEGA MESTA 2002294 - M/Ž Prosta delovna mesta [UČITELJ]
Zavod RS za zaposlovanje Območje MARIBOR VISOKOŠOLSKI UČITELJ PREDAVATELJ, D017004, ZA PREDMETNO PODROČJE ZDRAVSTVENE NEGE, ŠIFRA DELOVNEGA MESTA: 2002673 - M/Ž Prosta delovna mesta [UČITELJ]
Zavod RS za zaposlovanje Območje MARIBOR VISOKOŠOLSKI UČITELJ PREDAVATELJ, D017004, M/Ž ZA PREDMETNO PODROČJE MEDICINE, ŠIFRA DELOVNEGA MESTA: 2002409 - M/Ž Prosta delovna mesta [UČITELJ]
Zavod RS za zaposlovanje Območje MARIBOR VISOKOŠOLSKI UČITELJ PREDAVATELJ, D017004, ZA PREDMETNO PODROČJE MEDICINE, ŠIFRA DELOVNEGA MESTA: 2002389 - M/Ž Prosta delovna mesta [UČITELJ]
Zavod RS za zaposlovanje Območje MARIBOR VISOKOŠOLSKI UČITELJ, D019001 ZA PREDMETNO PODROČJE DRUŽBOSLOVNIH VED, ŠIFRA DELOVNEGA MESTA: 2002036 - M/Ž Prosta delovna mesta [UČITELJ]
Zavod RS za zaposlovanje Območje MARIBOR VISOKOŠOLSKI UČITELJ, D019001, ZA PREDMETNO PODROČJE DRUŽBOSLOVNIH VED, ŠIFRA DELOVNEGA MESTA: 2002617 - M/Ž Prosta delovna mesta [UČITELJ]
Podobne teme










Zadnji prispevki

Na vrhu