V podcastu Intelekta na RTVSLO so vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje) dr. Igor Pesek, izr. prof. dr. Damijan Štefanc (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Igor Ž. Žagar (Pedagoški inštitut) ter Robert Gajšek (OŠ Hruševec) razpravljali o dilemah, vidikih in priložnostih, ki jih prinaša digitalizacija v šolstvu.
Razprava je bila usmerjena v smeri za kakšno digitalizacijo si prizadeva ministrstvo ter kaj bo vključevala. Sogovorniki iz prakse ter strokovnjaki so komentirali ter podali svoje pomisleke, ki svarijo pred prehitro in nepremišljeno vpeljavo modernih tehnologij v šolski sistem z opozorilom, da je uporabe zaslonov v življenju otrok in mladih že preveč.
Tekom pogovora je bil izpostavljen tudi projekt digitrajni učitelj, ki je bil zasnovan z namenom dviga digitalnih kompetenc učiteljev (poleg drugih, ki jih projekt naslavlja).
Na vprašanje kaj njim predstavlja digitalizacija ravnatelj OŠ Hruševec Robert Hruševec, šole, ki je med prvimi dobila priznanje digitalna šola, odgovarja, da učiteljem tehnologija (npr. elektronski dnevniki in redovalnice) na vsak način pomaga pri zmanjševanju obremenitev s področja administracije in se lahko zaradi tega posvečajo tudi drugim opravilom.
Na vprašanje, kje so možnosti za dvig digitalne pismenosti je gospod Gajšek dodal da meni, da je potrebno strategije učenja digitalnega oziroma računalniškega razmišljanja imeti v svojem predmetu, vendar se na tej točki ne more opredeliti v kolikšni meri. Dr. Igor Pesek je poudaril, da gre za stvar prioritet ter da si moramo kot družba odgovoriti na vprašanje kaj zares želimo. Gre za mešanje dveh pojmov, digitalne kompetence, ki jih moramo osmišljati tudi z zgledom pri uporabi v razredu, po drugi strani pa imamo računalniška znanja, ki se zdijo zelo pomembna zlasti za naprej. Dejstvo je, da je družba vedno bolj tehnološko usmerjena in da se tehnologija razvija ne v smislu kaj bi bilo dobro za izobraževanje vendar ravno obratno. Dodaja, da če želimo na dolgi rok usposobiti učence tako, da bodo delovali za naprej, je zelo pomembno da tovrstne vsebine slišijo in jih razumejo. Dodaja še, da imamo petnajst let dijakov kot tudi odraslih, ki so prepuščeni sami sebi in je potrebno nasloviti tudi trenutno populacijo, ko se govori o digitalizaciji v izobraževanju.
Prisluhnite celotnemu posnetku.
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževalno omrežje (SIO), sio.si
Pustite komentar z odgovorom na to temo spodaj.
Razprava je bila usmerjena v smeri za kakšno digitalizacijo si prizadeva ministrstvo ter kaj bo vključevala. Sogovorniki iz prakse ter strokovnjaki so komentirali ter podali svoje pomisleke, ki svarijo pred prehitro in nepremišljeno vpeljavo modernih tehnologij v šolski sistem z opozorilom, da je uporabe zaslonov v življenju otrok in mladih že preveč.
Tekom pogovora je bil izpostavljen tudi projekt digitrajni učitelj, ki je bil zasnovan z namenom dviga digitalnih kompetenc učiteljev (poleg drugih, ki jih projekt naslavlja).
Na vprašanje kaj njim predstavlja digitalizacija ravnatelj OŠ Hruševec Robert Hruševec, šole, ki je med prvimi dobila priznanje digitalna šola, odgovarja, da učiteljem tehnologija (npr. elektronski dnevniki in redovalnice) na vsak način pomaga pri zmanjševanju obremenitev s področja administracije in se lahko zaradi tega posvečajo tudi drugim opravilom.
“V prvi fazi izgleda, ko gre za menjavo tehnologije, več dela, vendar v končni fazi pa se učiteljem zadeve na dolgi rok poznajo, da se lažje posvetijo drugim zadevam.”
Robert Gajšek
Na vprašanje, kje so možnosti za dvig digitalne pismenosti je gospod Gajšek dodal da meni, da je potrebno strategije učenja digitalnega oziroma računalniškega razmišljanja imeti v svojem predmetu, vendar se na tej točki ne more opredeliti v kolikšni meri. Dr. Igor Pesek je poudaril, da gre za stvar prioritet ter da si moramo kot družba odgovoriti na vprašanje kaj zares želimo. Gre za mešanje dveh pojmov, digitalne kompetence, ki jih moramo osmišljati tudi z zgledom pri uporabi v razredu, po drugi strani pa imamo računalniška znanja, ki se zdijo zelo pomembna zlasti za naprej. Dejstvo je, da je družba vedno bolj tehnološko usmerjena in da se tehnologija razvija ne v smislu kaj bi bilo dobro za izobraževanje vendar ravno obratno. Dodaja, da če želimo na dolgi rok usposobiti učence tako, da bodo delovali za naprej, je zelo pomembno da tovrstne vsebine slišijo in jih razumejo. Dodaja še, da imamo petnajst let dijakov kot tudi odraslih, ki so prepuščeni sami sebi in je potrebno nasloviti tudi trenutno populacijo, ko se govori o digitalizaciji v izobraževanju.
Prisluhnite celotnemu posnetku.
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževalno omrežje (SIO), sio.si
Pustite komentar z odgovorom na to temo spodaj.