Mednarodni dan pismenosti, 8. september, je namenjen poglobljenemu razmisleku o pomenu pismenosti za življenje. Letošnje leto iz meseca v mesec bolj zaznamuje begunska kriza; ljudje bežijo pred vojnami in nasiljem. Tudi v naše okolje prihajajo izmučeni in prestrašeni, zato je še toliko pomembneje, da jim ponudimo roko. Poskrbeti moramo, da bi se čim bolje vključili v družbo; tako bodo začutili medkulturno sprejemanje, ne zavračanja. Pomemben del vključevanja je možnost ohranjanja in nadaljnje pripadnosti izvorni kulturni, enako pomembni pa sta seznanitev s kulturo novega okolja in vključevanje v izobraževalni sistem. Da bi to dosegli, morajo najprej spoznati jezik novega okolja.
Med begunci največkrat pridejo organizirano v stik z drugim jezikom otroci v vrtcih in na različnih ravneh šolanja; odrasli se vključujejo v interesne skupine in jezikovna izobraževanja za slovenščino kot tuj jezik.
Za kulturno sprejemanje in povezovanje, še zlasti pa za izobraževanje je pismenost izjemnega pomena. Bralna, matematična, naravoslovna in druge oblike pismenosti omogočajo vsem postati aktivni člani družbe. Razvijanje veščin temeljne, torej bralne pismenosti, je zato ključno. V Bralnem društvu Slovenije smo to prepoznali, zato letos organiziramo že 11. bienalno posvetovanje, tokrat s posebnim poudarkom na ljudeh, ki jim slovenščina ni materinščina.
Ne le voda, hrana, obleka in streha nad glavo, tudi izobraževanje in opismenjevanje je zanje ključnega pomena. Sprejemanje drugačnosti, odpiranje družbe novostim, tudi novim članom, pa je tudi naš prispevek k mednarodnemu letu svetlobe, ki ga praznujemo letos: svetloba je namreč pomensko široka metafora za znanje.
Savina Zwitter
predsednica Bralnega društva Slovenije
Vir: Bralno društvo Slovenije, po e-pošti, september 2015
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si
Med begunci največkrat pridejo organizirano v stik z drugim jezikom otroci v vrtcih in na različnih ravneh šolanja; odrasli se vključujejo v interesne skupine in jezikovna izobraževanja za slovenščino kot tuj jezik.
Za kulturno sprejemanje in povezovanje, še zlasti pa za izobraževanje je pismenost izjemnega pomena. Bralna, matematična, naravoslovna in druge oblike pismenosti omogočajo vsem postati aktivni člani družbe. Razvijanje veščin temeljne, torej bralne pismenosti, je zato ključno. V Bralnem društvu Slovenije smo to prepoznali, zato letos organiziramo že 11. bienalno posvetovanje, tokrat s posebnim poudarkom na ljudeh, ki jim slovenščina ni materinščina.
Ne le voda, hrana, obleka in streha nad glavo, tudi izobraževanje in opismenjevanje je zanje ključnega pomena. Sprejemanje drugačnosti, odpiranje družbe novostim, tudi novim članom, pa je tudi naš prispevek k mednarodnemu letu svetlobe, ki ga praznujemo letos: svetloba je namreč pomensko široka metafora za znanje.
Savina Zwitter
predsednica Bralnega društva Slovenije
Vir: Bralno društvo Slovenije, po e-pošti, september 2015
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si
