Izšlo je poročilo OECD PISA 2015 Results (Volume V) Collaborative Problem Solving.
Poročilo se poglablja v zmožnost učencev za sodelovalno delo pri skupinskem reševanju problemsko zasnovanih nalog.
PISA 2015, v kateri so sodelovali tudi slovenski učenci in dijaki, definira sodelovalno reševanje problemov kot zmožnost posameznika, da se aktivno vključi v proces z drugimi posamezniki, s katerimi poskuša reševati problemsko nalogo tako, da si z njimi deli razumevanje in prizadevanje za rešitev tako, da združuje moči, znanje, spretnosti v smeri rešitve problema.
Slovenski dijaki in učenci so pri sodelovalnem reševanju problemov dosegli rezultat, ki ni statistično pomembno različen od povprečja OECD. Njihov dosežek je podoben dosežkom učencev iz Norveške, Belgije, Islandije, Češke, Portugalske. Od evropskih držav so boljše dosežke izkazovali učenci Estonije, Finske, Nemčije, Danske, Nizozemske, Švedske in Avstrije.
Iz poročila je mogoče razbrati, da se močne akademske sposobnosti ne prevedejo avtomatično tudi v močne socialne spretnosti.
Poročilo ugotavlja, da so leta 2012, ko je PISA merila individualno zmožnost reševanja problemov, prednjačili fantje, v letu 2015 pa se je izkazalo, da so pri sodelovalnem reševanju v prav vseh državah boljša dekleta. Razlika med spoloma se odraža tudi v odnosu do dela v skupini, fantje bolj cenijo timsko delo, dekleta so bolj osredotočena na odnose v skupini, ugotavlja poročilo. Tako pozitiven odnos do odnosov v skupini (kot na primer izjave, všeč mi je, kadar sošolcu uspe; zanima me, kaj zanima druge; rad slišim tudi več o zornem kotu drugih
kot pozitiven odnos do timskega dela (npr.: timi sprejemajo boljše odločitve kot posamezniki; rad sodelujem z vrstniki; raje delam v timu kot sam; timsko delo dviguje mojo učinkovitost) pa sta izkazovala povezanost z višjimi dosežki pri sodelovalnem reševanju problemov, vendar je bi prispevek pozitivnih stališč, vezanih na odnose višji. Največji "prispevek" k dosežku sodelovalnega reševanja problemov prinaša zanimanje učenca/učenke za stališča njegovih vrstnikov.
Poročilo poleg šolskih dejavnikov, ki prispevajo k zmožnosti za sodelovalno reševanje problemov, ugotavlja tudi druge kontekstualne faktorje. Med drugim navaja, da so manj zmožni za sodelovalno delo tisti učenci, ki pogosto igrajo računalniške video igrice, bolj zmožni pa tisti, ki dostopajo do interneta z namenov uporabe klepetalnic, družbenih omrežij in podobno.
Kot pomembno se kaže tudi družinsko okolje. V večini držav se bolje izkažejo učenci, ki se po šoli pogovarjajo s starši.
Bolj naklonjeni sodelovanju so učenci, ki so obiskovali vrtec, kot tisti, ki ga niso.
Več o tem lahko preberete na spletni strani OECD PISA
Ključne ugotovitve (.ppt)
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, eurydice.si
Poročilo se poglablja v zmožnost učencev za sodelovalno delo pri skupinskem reševanju problemsko zasnovanih nalog.
PISA 2015, v kateri so sodelovali tudi slovenski učenci in dijaki, definira sodelovalno reševanje problemov kot zmožnost posameznika, da se aktivno vključi v proces z drugimi posamezniki, s katerimi poskuša reševati problemsko nalogo tako, da si z njimi deli razumevanje in prizadevanje za rešitev tako, da združuje moči, znanje, spretnosti v smeri rešitve problema.
Slovenski dijaki in učenci so pri sodelovalnem reševanju problemov dosegli rezultat, ki ni statistično pomembno različen od povprečja OECD. Njihov dosežek je podoben dosežkom učencev iz Norveške, Belgije, Islandije, Češke, Portugalske. Od evropskih držav so boljše dosežke izkazovali učenci Estonije, Finske, Nemčije, Danske, Nizozemske, Švedske in Avstrije.
Iz poročila je mogoče razbrati, da se močne akademske sposobnosti ne prevedejo avtomatično tudi v močne socialne spretnosti.
Poročilo ugotavlja, da so leta 2012, ko je PISA merila individualno zmožnost reševanja problemov, prednjačili fantje, v letu 2015 pa se je izkazalo, da so pri sodelovalnem reševanju v prav vseh državah boljša dekleta. Razlika med spoloma se odraža tudi v odnosu do dela v skupini, fantje bolj cenijo timsko delo, dekleta so bolj osredotočena na odnose v skupini, ugotavlja poročilo. Tako pozitiven odnos do odnosov v skupini (kot na primer izjave, všeč mi je, kadar sošolcu uspe; zanima me, kaj zanima druge; rad slišim tudi več o zornem kotu drugih
kot pozitiven odnos do timskega dela (npr.: timi sprejemajo boljše odločitve kot posamezniki; rad sodelujem z vrstniki; raje delam v timu kot sam; timsko delo dviguje mojo učinkovitost) pa sta izkazovala povezanost z višjimi dosežki pri sodelovalnem reševanju problemov, vendar je bi prispevek pozitivnih stališč, vezanih na odnose višji. Največji "prispevek" k dosežku sodelovalnega reševanja problemov prinaša zanimanje učenca/učenke za stališča njegovih vrstnikov.Poročilo poleg šolskih dejavnikov, ki prispevajo k zmožnosti za sodelovalno reševanje problemov, ugotavlja tudi druge kontekstualne faktorje. Med drugim navaja, da so manj zmožni za sodelovalno delo tisti učenci, ki pogosto igrajo računalniške video igrice, bolj zmožni pa tisti, ki dostopajo do interneta z namenov uporabe klepetalnic, družbenih omrežij in podobno.
Kot pomembno se kaže tudi družinsko okolje. V večini držav se bolje izkažejo učenci, ki se po šoli pogovarjajo s starši.
Bolj naklonjeni sodelovanju so učenci, ki so obiskovali vrtec, kot tisti, ki ga niso.
Več o tem lahko preberete na spletni strani OECD PISA
Ključne ugotovitve (.ppt)
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, eurydice.si
