Vljudno vas vabimo na Pedagoško-andragoške dneve 2018, ki bodo potekali
25. januarja 2018 na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod naslovom:
SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJA
Koncept šolskega svetovalnega dela, kot je danes uveljavljen v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu, se je začel oblikovati v drugi polovici 60. let prejšnjega stoletja, teoretske temelje zanj pa je postavil dr. F. Pediček. Takrat so se začeli na šolah zaposlovati posamezni profili strokovnjakov – pedagogi, psihologi, socialni delavci, ki so nudili strokovno pomoč in podporo učencem, učiteljem, drugim strokovnim delavcem v šoli ter staršem. Pri tem je imel posebno mesto in vlogo šolski pedagog kot strokovnjak za analizo vzgojno-izobraževalnega programa, dela in procesa znotraj vrtcev, šol in dijaških domov.
V vseh teh letih delovanja šolske svetovalne službe tako praksa kot evalvacije njenega delovanja kažejo, da je svetovalna služba v vrtcih oz. šolah danes nepogrešljiva. Na drugi strani pa tudi, da z novimi šolsko konceptualnimi in sistemskimi rešitvami, kot so npr. delo z nadarjenimi učenci, kontinuum pomoči učencem z učnimi težavami, načrtovanje in evalvacija vzgojnega načrta in drugimi, svetovalna služba doživlja vrsto sprememb, ki vplivajo na njeno delovanje in delovanje posameznih profilov v njej. Na PAD nas bo tako zanimalo, kakšno vlogo ima šolski pedagog v luči zgoraj omenjenih rešitev oz. sprememb, predvsem pa bomo razpravljali o strokovnih področjih dela in kompetencah pedagoga v šoli, vrtcu oz. domu, kot najpomembnejših kazalnikih koncepta njegovega dela.
Če je delovanje šolske svetovalne službe določeno z zakonom, je pri odraslih (zaenkrat) drugače. Odrasli po mnenju države ne potrebujejo stalne pomoči in podpore, saj je delovanje središč ISIO (Informativno svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih) odvisno od podpore različnih finančnih sredstev. Ideja delovanja teh središč se razlikuje od ideje delovanja središč za načrtovanje kariere, ki jih izvaja Zavod za zaposlovanje; gre za neke vrste ‘neodvisno’ andragoško svetovalno delo, ki vključuje vse odrasle, od mladosti do pozne starosti, bodisi da so zaposleni ali ne, imajo ali si želijo udejanjiti različne hobije, prostočasne dejavnosti ali druge interese. Lahko gre za vključevanje v formalno ali neformalno izobraževanje ali pa za vključitev v druge, bolj priložnostno naravnane oblike učenja.
Če pogledamo na dejavnosti skozi štiri ključne pristope, ki jih uporabljamo pri razlagi različnih ukrepov v svetovalnem procesu, se premikamo od liberalnega do konservativnega, in od progresivnega do radikalnega pristopa. Vsak ima svoje zahteve in svoje ukrepe, ki jim pri lastni doktrini sledi, in ustrezno morajo biti usposobljeni tudi tisti, ki delujejo v svetovalnem delu v vsakem od pristopov. Opredelili bomo učinke vsakega od njih in utemeljili, zakaj potrebujemo odprt pristop, kaj nam tak pristop prinaša in zakaj bi potrebovali več sredstev za te dejavnosti. Zanimalo nas bo tudi, kateri dejavniki v družbi vplivajo na razvoj svetovalnega dela in kakšen je njihov vpliv, ter kakšni bi bili predlogi, da se andragoško svetovalno delo uredi v skladu s cilji Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v RS in drugih zahtev, ki jih postavljamo kot ključne pri samem razvoju andragoškega svetovalnega dela.
Veselimo se vaše udeležbe na Pedagoško andragoških dnevih 2018 in vas lepo pozdravljamo!
izr. prof. dr. Nives Ličen
Predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko
doc. dr. Petra Gregorčič Mrvar
Predsednica organizacijskega odbora PAD
Vir>> Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, eurydice.si
25. januarja 2018 na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod naslovom:
SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJA
Koncept šolskega svetovalnega dela, kot je danes uveljavljen v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu, se je začel oblikovati v drugi polovici 60. let prejšnjega stoletja, teoretske temelje zanj pa je postavil dr. F. Pediček. Takrat so se začeli na šolah zaposlovati posamezni profili strokovnjakov – pedagogi, psihologi, socialni delavci, ki so nudili strokovno pomoč in podporo učencem, učiteljem, drugim strokovnim delavcem v šoli ter staršem. Pri tem je imel posebno mesto in vlogo šolski pedagog kot strokovnjak za analizo vzgojno-izobraževalnega programa, dela in procesa znotraj vrtcev, šol in dijaških domov.
V vseh teh letih delovanja šolske svetovalne službe tako praksa kot evalvacije njenega delovanja kažejo, da je svetovalna služba v vrtcih oz. šolah danes nepogrešljiva. Na drugi strani pa tudi, da z novimi šolsko konceptualnimi in sistemskimi rešitvami, kot so npr. delo z nadarjenimi učenci, kontinuum pomoči učencem z učnimi težavami, načrtovanje in evalvacija vzgojnega načrta in drugimi, svetovalna služba doživlja vrsto sprememb, ki vplivajo na njeno delovanje in delovanje posameznih profilov v njej. Na PAD nas bo tako zanimalo, kakšno vlogo ima šolski pedagog v luči zgoraj omenjenih rešitev oz. sprememb, predvsem pa bomo razpravljali o strokovnih področjih dela in kompetencah pedagoga v šoli, vrtcu oz. domu, kot najpomembnejših kazalnikih koncepta njegovega dela.
Če je delovanje šolske svetovalne službe določeno z zakonom, je pri odraslih (zaenkrat) drugače. Odrasli po mnenju države ne potrebujejo stalne pomoči in podpore, saj je delovanje središč ISIO (Informativno svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih) odvisno od podpore različnih finančnih sredstev. Ideja delovanja teh središč se razlikuje od ideje delovanja središč za načrtovanje kariere, ki jih izvaja Zavod za zaposlovanje; gre za neke vrste ‘neodvisno’ andragoško svetovalno delo, ki vključuje vse odrasle, od mladosti do pozne starosti, bodisi da so zaposleni ali ne, imajo ali si želijo udejanjiti različne hobije, prostočasne dejavnosti ali druge interese. Lahko gre za vključevanje v formalno ali neformalno izobraževanje ali pa za vključitev v druge, bolj priložnostno naravnane oblike učenja.
Če pogledamo na dejavnosti skozi štiri ključne pristope, ki jih uporabljamo pri razlagi različnih ukrepov v svetovalnem procesu, se premikamo od liberalnega do konservativnega, in od progresivnega do radikalnega pristopa. Vsak ima svoje zahteve in svoje ukrepe, ki jim pri lastni doktrini sledi, in ustrezno morajo biti usposobljeni tudi tisti, ki delujejo v svetovalnem delu v vsakem od pristopov. Opredelili bomo učinke vsakega od njih in utemeljili, zakaj potrebujemo odprt pristop, kaj nam tak pristop prinaša in zakaj bi potrebovali več sredstev za te dejavnosti. Zanimalo nas bo tudi, kateri dejavniki v družbi vplivajo na razvoj svetovalnega dela in kakšen je njihov vpliv, ter kakšni bi bili predlogi, da se andragoško svetovalno delo uredi v skladu s cilji Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v RS in drugih zahtev, ki jih postavljamo kot ključne pri samem razvoju andragoškega svetovalnega dela.
Veselimo se vaše udeležbe na Pedagoško andragoških dnevih 2018 in vas lepo pozdravljamo!
izr. prof. dr. Nives Ličen
Predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko
doc. dr. Petra Gregorčič Mrvar
Predsednica organizacijskega odbora PAD
Vir>> Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, eurydice.si
