Glavna tema letošnjega posveta mladinskega sektorja Slovenije je bil razvoj mladinskega dela ter mladinskih politik na lokalni ravni.
Prvi dan posveta, v soorganizaciji Urada RS za mladino, Mladinskega sveta Slovenije in Mestne občine Ljubljana, je udeležence uvodoma nagovorila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič. Izpostavila je pomen razvoja mladinskega dela in proaktivnih mladinskih politik na vseh ravneh ter nujnost ustvarjanja podpornega okolja kot temelja za izvajanje le-teh. Pohvalila je prizadevanja ključnih akterjev mladinskega sektorja, ki soustvarjajo potrebne premike na bolje, med drugim pa izpostavila pravkar sprejeti poklicni standard za mladinskega delavca, izvajanje strukturiranega dialoga ter vse tisto kar spodbuja mlade k večji participaciji in vključenosti v družbo.
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl je v nagovoru dejal, da "rastejo tako po vsebini kot tudi v novih programih v mladinskem sektorju oz. mladinskih organizacijah". Mladinski sektor je zanj "skupnost, ki soustvarja vsebine in ji je mar za mlade ter malo starejše, a mlade po srcu." Direktor Urada RS za mladino dr. Peter Debeljak je v nagovoru opozoril, da je na številnih področjih v mladinskem sektorju še vedno neustrezna sistemska, finančna in pogosto tudi politična podpora ter zato pozval udeležence, da »stopimo skupaj« za doseganje skupne rasti. Vodja ljubljanskega Urada za mladino dr. Uroš Grilc pa je opozoril, da je treba omogočiti boljšo dostopnost mladinskega dela za vse mlade ter sektor pozval »k večji drznosti, ki je potrebna za hitrejšo rast in razvoj«.
Posebni gost dr. Aleksander Zadel je udeležence opozoril na številne pasti, ki jih skriva potrošniška družba. Govoril je o pritiskih k individualizaciji posameznika, ki vodijo v atomizacijo družbe ter opozoril, da se mladi ne spreminjajo, ampak se spreminja okolje, v katerem živijo.
V večernem delu je bila podelitev državnih priznanj za delo v mladinskem sektorju v letu 2016.
Drugi dan posveta je bil namenjen obravnavi razvoja mladinskih politik na lokalni in regijski ravni. Kot primeri dobre prakse na tem področju so bili predstavljeni tudi regijski dogodki Rastimo skupaj 2016, ki so bili letos v dvanajstih statističnih regijah po Sloveniji. Kot gost posveta je državni sekretar iz Ministrstva za javno upravo dr. Nejc Brezovar predstavil prizadevanja ministrstva, ki gredo v smer večjega vpliva prebivalcev na lokalno okolje, kar vključuje tudi vse mlade občanke in občane. S tem bomo dosegli tudi krepitev vpliva mladih na okolje. V ta namen se ustanavlja posebna delovna skupina, ki bo pripravila spremembe na tem področju in bo vključevala tudi predstavnike nevladnih organizacij.
V nadaljevanju je sledila okrogla miza na temo razvoja mladinskih politik na lokalni ravni ter pogovor z udeleženci posveta, ki so ponazorili lastne izkušnje s področja mladinskega dela v lokalnem okolju.
Posvet so sklenili s skupno izjavo udeležencev, ki izpostavlja, da »je treba za obe obravnavani področji v prihodnje vložiti več naporov za zagotavljanje ustreznega razvoja, tako na sistemski, kot na praktični ravni«. Za doseganje teh ciljev so udeleženci pripravili tudi konkretna priporočila.
Vir: MIZŠ, 15. 12. 2016
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si
Prvi dan posveta, v soorganizaciji Urada RS za mladino, Mladinskega sveta Slovenije in Mestne občine Ljubljana, je udeležence uvodoma nagovorila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič. Izpostavila je pomen razvoja mladinskega dela in proaktivnih mladinskih politik na vseh ravneh ter nujnost ustvarjanja podpornega okolja kot temelja za izvajanje le-teh. Pohvalila je prizadevanja ključnih akterjev mladinskega sektorja, ki soustvarjajo potrebne premike na bolje, med drugim pa izpostavila pravkar sprejeti poklicni standard za mladinskega delavca, izvajanje strukturiranega dialoga ter vse tisto kar spodbuja mlade k večji participaciji in vključenosti v družbo.
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl je v nagovoru dejal, da "rastejo tako po vsebini kot tudi v novih programih v mladinskem sektorju oz. mladinskih organizacijah". Mladinski sektor je zanj "skupnost, ki soustvarja vsebine in ji je mar za mlade ter malo starejše, a mlade po srcu." Direktor Urada RS za mladino dr. Peter Debeljak je v nagovoru opozoril, da je na številnih področjih v mladinskem sektorju še vedno neustrezna sistemska, finančna in pogosto tudi politična podpora ter zato pozval udeležence, da »stopimo skupaj« za doseganje skupne rasti. Vodja ljubljanskega Urada za mladino dr. Uroš Grilc pa je opozoril, da je treba omogočiti boljšo dostopnost mladinskega dela za vse mlade ter sektor pozval »k večji drznosti, ki je potrebna za hitrejšo rast in razvoj«.
Posebni gost dr. Aleksander Zadel je udeležence opozoril na številne pasti, ki jih skriva potrošniška družba. Govoril je o pritiskih k individualizaciji posameznika, ki vodijo v atomizacijo družbe ter opozoril, da se mladi ne spreminjajo, ampak se spreminja okolje, v katerem živijo.
V večernem delu je bila podelitev državnih priznanj za delo v mladinskem sektorju v letu 2016.
Drugi dan posveta je bil namenjen obravnavi razvoja mladinskih politik na lokalni in regijski ravni. Kot primeri dobre prakse na tem področju so bili predstavljeni tudi regijski dogodki Rastimo skupaj 2016, ki so bili letos v dvanajstih statističnih regijah po Sloveniji. Kot gost posveta je državni sekretar iz Ministrstva za javno upravo dr. Nejc Brezovar predstavil prizadevanja ministrstva, ki gredo v smer večjega vpliva prebivalcev na lokalno okolje, kar vključuje tudi vse mlade občanke in občane. S tem bomo dosegli tudi krepitev vpliva mladih na okolje. V ta namen se ustanavlja posebna delovna skupina, ki bo pripravila spremembe na tem področju in bo vključevala tudi predstavnike nevladnih organizacij.
V nadaljevanju je sledila okrogla miza na temo razvoja mladinskih politik na lokalni ravni ter pogovor z udeleženci posveta, ki so ponazorili lastne izkušnje s področja mladinskega dela v lokalnem okolju.
Posvet so sklenili s skupno izjavo udeležencev, ki izpostavlja, da »je treba za obe obravnavani področji v prihodnje vložiti več naporov za zagotavljanje ustreznega razvoja, tako na sistemski, kot na praktični ravni«. Za doseganje teh ciljev so udeleženci pripravili tudi konkretna priporočila.
Vir: MIZŠ, 15. 12. 2016
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si
