Nadurno delo oz. delo preko polnega delovnega časa

Trenutno berete:
Nadurno delo oz. delo preko polnega delovnega časa

Mladi učitelj

Osebje foruma
Administrator
Pridružen
21. nov 2010
Prispevki
5.831
Povzeto iz prispevka:
=====================================================================================
mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo
DELOVNI ČAS IN VODENJE EVIDENC S PODROČJA DELOVNEGA PRAVA PRI DELODAJALCIH S PODROČJA ŠOLSTVA

Predmet tega prispevka bo ureditev delovnega časa v skladu z delovnim pravom, s poudarkom na urejanju tega instituta pri delodajalcih s področja šolstva, torej pri delodajalcih, ki izvajajo naslednje programe:
- osnovne šole,
- glasbene šole,
- gimnazijske programe,
- programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe,
- vzgojnoizobraževalne programe za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter
- v dijaških domovih.

Pri tem bomo izhajali iz osnovne ureditve delovnega časa, ki jo določa Zakon o delovnih razmerjih(Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR), in vodenja evidenc s področja dela (Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju: ZEPDSV), hkrati pa se bomo osredotočili na morebitne posebnosti urejanja delovnega časa in evidenc v skladu s področnimi zakoni, podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami.

=====================================================================================

Nadurno delo oz. delo preko polnega delovnega časa

ZDR pozna dve obliki dela preko polnega delovnega časa, in sicer nadurno delo in dodatno delo v primerih naravne in druge nesreče.


Nadurno delo

> Kaj se šteje za nadurno delo?
Odgovor na vprašanje, kdaj gre za nadurno delo, je odvisen od določitve polnega delovnega časa ter od njegove razporeditve.
Nadurno delo tako predstavlja delo preko polnega delovnega časa za delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom (torej delo preko 40 ur ali pa tudi preko 36 ur).

Za delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pa nadurno delo pomeni delo preko dogovorjenega delovnega časa (lahko tudi delo, ki traja več kot 1 ali 2 uri na dan).

Za nadurno delo pa gre tudi v primeru, če delavec opravlja delo preko predvidenega delovnega časa v tednu pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega časa, in sicer če je delavec opravljal delo več kot 56 ur na teden oz. če je v šest- ali dvanajst-mesečnem obdobju delal več, kot znaša polni delovni čas.


> Razlogi za uvedbo nadurnega dela

ZDR v 1. odstavku 143. člena določa razloge za uvedbo nadurnega dela. Vsi razlogi se nanašajo na nepredvidene okoliščine, ki - v izogib škodljivim posledicam - terjajo delo preko polnega delovnega časa (izjemoma povečan obseg dela, potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, odvrnitev okvare na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, potrebna zagotovitev varnosti ljudi in premoženja ter prometa, drugi izjemni, nujni in nepredvideni primeri, določeni z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti).


> Odrejanje nadurnega dela

ZDR tudi posebej določa odrejanje nadurnega dela (2. odstavek 143. člena). Delodajalec mora nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Nadurno delo lahko zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela odredi tudi ustno, pri čemer se pisna odreditev delavcu vroči naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

Pri tem se zastavlja vprašanje kdo lahko odredi nadurno delo v imenu delodajalca? Če izhajamo iz 18. člena ZDR, lahko v imenu delodajalca nadurno delo odredi njegov zastopnik (uprava v delniški družbi oz. poslovodja v družbi z omejeno odgovornostjo), določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi (oz. predstojnik) ali od njega pisno pooblaščena oseba.

V skladu z 49. členom ZOFVI je poslovodni organ javnega vrtca ali šole ravnatelj, ki med drugim tudi načrtuje, vodi in organizira delo šole ali vrtca, vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora, zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela, določa sistemizacijo delovnih mest, odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev. Zato je ravnatelj ali od njega posebej pisno pooblaščen uslužbenec šole tisti, ki delavcem odreja nadurno delo.


> Časovna omejitev trajanja nadurnega dela

Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur.

Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Vendar pa lahko traja nadurno delo s soglasjem delavca tudi preko zgoraj navedene letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. V primeru odklonitve pisnega soglasja delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.


Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče

Druga oblika dela preko polnega oz. dogovorjenega delovnega časa pa je dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče. Glede na 144. člen ZDR je delavec dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.

Dodatno delo v primeru naravne ali druge nesreče je dolžan opravljati tako delavec, ki je zaposlen s polnim delovnim časom, kot tudi delavec, ki opravlja delo s krajšim delovnim časom od polnega, z izjemo delavcev, za katere velja prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa.


Prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa

V 145. členu ZDR je določena splošna prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa. Nadurno delo se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev. Omenjeni odstavek se nanaša le na prepoved nadurnega dela ter še enkrat poudarja izjemnost odrejanja nadur.

V drugem odstavku 145. člena ZDR povzema in ureja posebej varovane kategorije, za katere velja bodisi absolutna prepoved odrejanja dela preko polnega delovnega časa, bodisi se jim tovrstno delo odreja le po njihovem predhodnem soglasju. Pri tem opozarjamo, da se določba nanaša tako na:
- naduro delo,
- dodatno delo zaradi preprečevanja ali odstranjevanja posledic elementarnih nesreč,
- neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa.

Le po predhodnem soglasju delavca lahko delodajalec odredi delo preko polnega delovnega časa:
- delavcu, ki neguje otroka do treh let starosti,
- delavcu samohranilcu z otrokom, mlajšim od sedmih let, ali hudo bolnim otrokom ali otrokom z duševno ali telesno prizadetostjo,
- starejšemu delavcu.

Absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela velja za naslednje varovane kategorije delavcev:
- nosečnice in delavke še eno leto po porodu oz. v času dojenja,
- mladoletnega delavca in
- delavca, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s 142. členom tega zakona.

Delo preko polnega delovnega časa je prepovedano odrejati tudi:
- delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi (ne pa npr. delavcu invalidu, ki lahko dela na svojem ali drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom),
- delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju pooblaščenega zdravnika, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje.

Prepoved pa se ne nanaša na delo preko dogovorjenega krajšega delovnega časa po 64. členu ZDR, vendar pa mora biti v pogodbi o zaposlitvi izrecno določena obveznost delavca, da bo opravljal delo preko dogovorjenega delovnega časa (6. odstavek 64. člena ZDR).
 

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Podobne teme

  • Članek
Na spletišču Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je v rubriki Javne objave z dne 16. 2. 2024...
Odgovori
0
Ogledi
56
  • Članek
V luči izzivov razvoja novih tehnologij in bodočih kadrov na področju geodezije sta Fakulteta za...
Odgovori
0
Ogledi
60
  • Članek
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavlja poziv za napotitev na delo v evropskih šolah z...
Odgovori
0
Ogledi
230
  • Članek
Agencija je zaključila projekt priprave animacijskih filmov, ki predstavljajo naše ključne...
Odgovori
0
Ogledi
120
  • Članek
V vzgoji in izobraževanju si želijo, da bi bili tudi vzgojitelji in učitelji izvzeti iz...
Odgovori
1
Ogledi
497
  • Članek
Urad za mladino je v sodelovanju s partnerji Mladinski svet Slovenije, Mreža MaMa, Nacionalna...
Odgovori
0
Ogledi
319
  • Članek
Inštitut Danes je nov dan išče strokovnjake_inje s področja digitalne suverenosti, ki bi...
Odgovori
0
Ogledi
210

Oglasi nam pomagajo pri vzdrževanju strani. Odstranite oglase z nadgradnjo računa tukaj.

Pregled po e-pošti: Naročite se!

Zadnji prispevki

Nazaj
Na vrhu