Minuta za vzgojo: Knjižničarka in njeno obvestilo

Eden mojih najlepših spominov na šolo je obisk šolske knjižnice. Pred oči še danes zlahka prikličem podobo, kako smo – bodisi na razredni bodisi na predmetni stopnji – v usnjenih črnih copatih, ki jih učenci še danes nosijo, pridrsali do knjižnice. Enkrat zato, da smo v naročje vzeli cel kup Cicibanov ali Pionirskih listov, drugič zato, da smo si naložili kup knjig. Danes se zdi, da teh prizorov na šoli ni več. Otroci menda ne berejo radi, Ciciban in Pionirski list, ki mu danes pravijo Pil, starši naročajo individualno − na dom. Tako se vsaj v mojih očeh izgublja občutek pripadnosti neki skupnosti, torej razredu, ki skupaj prebira otroške revije, in izgublja se tudi navajenost na branje. Če otroci ne berejo skupaj, počnejo skupaj kaj drugega – recimo drug ob drugem zrejo v mobilne naprave. Za to ...

Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Delo, www.delo.si