Krajši delovni čas od polnega delovnega časa

Mladi učitelj

Osebje foruma
Administrator
Prispevki
4.901
Naziv
profesor
Povzeto iz prispevka:
=====================================================================================
mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo
DELOVNI ČAS IN VODENJE EVIDENC S PODROČJA DELOVNEGA PRAVA PRI DELODAJALCIH S PODROČJA ŠOLSTVA

Predmet tega prispevka bo ureditev delovnega časa v skladu z delovnim pravom, s poudarkom na urejanju tega instituta pri delodajalcih s področja šolstva, torej pri delodajalcih, ki izvajajo naslednje programe:
- osnovne šole,
- glasbene šole,
- gimnazijske programe,
- programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe,
- vzgojnoizobraževalne programe za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter
- v dijaških domovih.

Pri tem bomo izhajali iz osnovne ureditve delovnega časa, ki jo določa Zakon o delovnih razmerjih(Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR), in vodenja evidenc s področja dela (Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju: ZEPDSV), hkrati pa se bomo osredotočili na morebitne posebnosti urejanja delovnega časa in evidenc v skladu s področnimi zakoni, podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami.

=====================================================================================

Krajši delovni čas od polnega delovnega časa

Določitev polnega delovnega časa je pomembna tudi v razmerju do sklepanja pogodb s krajšim delovnim časom, saj se za krajši delovni čas po 64. členu ZDR šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa pri delodajalcu. ZDR pa ne postavlja spodnje omejitve dela s krajšim delovnim časom, kar pomeni, da delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom tudi za 1 uro ali 2 uri na dan, kar potem predstavlja polno delovno obveznost delavca.

Določitev krajšega delovnega časa je predmet svobodne volje pogodbenih strank. V skladu z ZDR ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, pogodbene in druge pravice iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, razen tistih, za katere zakon določa drugače. ZDR izrecno določa, da imajo delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju po 159. členu ZDR ( V skladu s 159. členom ZDR ima delavec pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega., pravico do regresa za letni dopust pa sorazmerno delovnemu času, za katerega so sklenili pogodbo o zaposlitvi, v skladu s petim odstavkom 131. člena ZDR. Peti odstavek 131. člena ZDR določa, da ima delavec v primeru, ko ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi – razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom ZDR (to so primeri, ko delavec dela krajši delovni čas v
skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu).

V primerih, ko delavci opravljajo delo s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi s področja socialnega zavarovanja, imajo v skladu s 66. členom ZDR pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavci, ki delajo polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. Glede na peti odstavek 131. člena ZDR pa jim pripada regres za letni dopust v celoti.

Delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, imajo tudi pravico do sodelovanja delavcev pri upravljanju - v skladu s posebnim zakonom.

Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa (razen v primerih iz 144. člena ZDR).

V skladu s 65. členom ZDR lahko delavec sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci tako, da doseže polni delovni čas, določen z zakonom. V takem primeru se mora delavec sporazumeti z delodajalci o delovnem času, načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. Obveznosti delodajalca in delavca so tudi sestavina pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo.

Podobno možnost opravljanja dela pri več delodajalcih določa tudi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/1996 s spr., v nadaljevanju: ZOFVI) v 8. odstavku 109. člena. Če nerazporejenega delavca ni mogoče zaposliti za polni delovni čas v posameznem vrtcu oz. šoli, lahko svojo delovno oz. učno obvezo dopolnjuje v več vrtcih oz. šolah, delovno razmerje pa praviloma sklene v vrtcu ali šoli, kjer ima večji obseg dela. V takih primerih se morajo strokovni delavec ter vrtci oz. šole sporazumeti o delovnem času, načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. Ta sporazum, ki mora obsegati tudi vse ostale sestavine, ki so potrebne za uresničevanje medsebojnih pravic in obveznosti, je sestavni del pogodbe o zaposlitvi.


Dopolnilno delo in opravljanje dela na podlagi pogodbe o delu (pogodbe civilnega prava)

Delo s krajšim delovnim časom se lahko opravlja tudi kot dopolnilno delo. V skladu s 146. členom ZDR sme tako delavec, ki sicer že dela polni delovni čas, izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del. Določitev načina uresničevanja pravic in obveznosti iz tega delovnega razmerja glede na pravice in obveznosti delavca pri delodajalcih, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo.

Pogodba o zaposlitvi za dopolnilno delo preneha veljati v skladu z ZDR po poteku dogovorjenega časa ali če so umaknjena soglasja delodajalcev, kjer je delavec v delovnem razmerju s polnim delovnim časom.

Uslužbenci, ki opravljajo delo v vzgoji in izobraževanju, imajo v skladu in pod pogoji ZDR možnost opravljati dopolnilno delo. Hkrati pa njihove možnosti dodatnega dela (poleg delovnega razmerja za polni ali krajši delovni čas) ureja ZOFVI. Ta določa v 109.a členu možnost sklenitve pogodbe o delu. Takšno pogodbo lahko sklene delodajalec s področja šolstva tako s strokovnim delavcem, ki
ima že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kakor tudi s takšnim, ki ni zaposlen – pogoj za sklenitev pogodbe o delu pa je, da ima delavec za opravljanje nalog, ki so predmet pogodbe, ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

V skladu s 109.a členom ZOFVI lahko šola oz. vrtec za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti sklene pogodbo o delu (podjem) pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja (to je Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/2007 – uradno prečiščeno besedilo), če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Pogodba o delu se lahko sklene le z delavcem, ki ima za opravljanje nalog, ki so predmet pogodbe, ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Takšna pogodba o delu se lahko sklene največ v obsegu ene tretjine z ZOFVI določene tedenske učne obveznosti in največ za obdobje 10 mesecev v šolskem letu.
Kdor ima pred sklenitvijo že sklenjeno delovno razmerje na področju vzgoje in izobraževanja v skladu z ZOFVI, mora pred sklenitvijo pogodbe o delu predložiti soglasje delodajalca. ZOFVI pa še izrecno določa, da oseba, ki sklene pogodbo o delu na podlagi prvega odstavka 109.a člena ZOFVI, na podlagi te pogodbe ne pridobi pravic iz delovnega razmerja.
 
Prispevki
25
Pozdravljeni!


Sklenila sem pogodbo za določen čas za 30 ur/tedensko (tj. krajši delovni čas) za nadomeščanje sodelavke v porodniški. V pogodbi piše, da gre za 30 plačni razred, osnovna plača pa je 1492, 83 bruto.
Mi lahko prosim poveste, koliko znaša (približno) neto plača, glede na to, da gre za 30 ur in ne 40 ur
tedensko.

Hvala za informacije.

LP
 
Prispevki
6
Počakajte na prvo plačilno listo grin.gif

Mislim pa, da se potem pri vam obračuna 75% , ker imate tudi toliko % delavnik. Torej 75% od 1492€.

Kot primer vam lahko povem, da sem lani imela 64% delavnik in sem imela 688€ neto osnove.

LP
 

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Na vrhu