Konec leta 2016 so bili sproščeni mednarodni rezultati dveh mednarodnih raziskav, v katerih je sodelovala tudi Slovenija – IEA TIMSS in OECD PISA. Prva se je usmerila na matematično in naravoslovno pismenost učencev 4. in 8. razreda ter dijake zaključnih gimnazijskih letnikov, druga na matematične, naravoslovne in bralne kompetence 15-letnikov. Obe raziskavi sta, poleg merjenja spoznavnih dosežkov učencev in dijakov, preverjali tudi stališča učencev, staršev in učiteljev..
Zato je Pedagoški inštitut 14. februarja pripravil celodnevno metodološko srečanje o tem, kako naj izvajalci šolskega razvoja uporabijo rezultate merjenj v praksi.
Sedem tujih in domačih raziskovalcev je predstavilo različne vidike in možnosti za uporabo mednarodnih raziskav. Nastopili so David Rutkowski (Univerza v Oslu), Plamen Mirazchiyski (Pedagoški inštitut), Leslie Rutkowski (Univerza v Oslu), Barbara Japelj Pavešić (Pedagoški inštitut), Gašper Cankar (Državni izpitni cnter), Klaudija Šterman Ivančič (Pedagoški inštitut), Mojca Štraus (Pedagoški inštitut). Z zanimivimi vprašanji, komentarji in razpravami so se vključevali tudi udeleženci.
Ključna sporočila srečanja je povzela Eva Klemenčič in povabila na inštitutove spletne strani, kjer je veliko uporabnih podatkov obeh raziskav.
Udeleženci so z zanimivimi vprašanji usmerjali tok razprave.
Udeleženci so prišli s fakultet, ministrstva, šol in drugih javnih zavodov.
Eva Klemenčič je odprla metodološko srečanje.
David Rutkowski je primerjal raziskave PISA, TIMSS in PIRLS ter šolske odločevalce vprašal, kaj jim je pri rezultatih raziskave pomembno: dosežki učencev ali mesto, ki ga država zasede.
Leslie Rutkowski je razgrnila množico možnih interpretacijskih težav, ki jih lahko prinese prestavljanje testnih nalog iz enega kulturnega okolja v drugega.
Plamen Mirazchiyski: Bolj ko so jasne učiteljeve zahteve, raje imajo učenci matematiko.
Barbara Japelj Pavešić: Ker Slovenija ne bo več plačevala raziskave TIMSS, ne moremo oblikovati ekspertne skupine, ki bi ovrednotila rezultate in oblikovala razvojne smernice. Gašper Cankar: Primerjava rezultatov TIMSS in uspešnosti na maturi ponuja možnost razmisleka, ali se dijaku bolj splača opravljati maturo iz matematike na višjem ali nižjem nivoju.
Klaudija Šterman Ivančič: Trendi in ozadenjski dejavniki dosežkov slovenskih 15-letnikov v raziskavi PISA.
Mojca Štraus: V Sloveniji obstajajo pomembne regionalne razlike v pismenosti.
Srečanja so se udeležili tudi gosti s Hrvaške.
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževlano omrežje (SIO), sio.si
Zato je Pedagoški inštitut 14. februarja pripravil celodnevno metodološko srečanje o tem, kako naj izvajalci šolskega razvoja uporabijo rezultate merjenj v praksi.
Sedem tujih in domačih raziskovalcev je predstavilo različne vidike in možnosti za uporabo mednarodnih raziskav. Nastopili so David Rutkowski (Univerza v Oslu), Plamen Mirazchiyski (Pedagoški inštitut), Leslie Rutkowski (Univerza v Oslu), Barbara Japelj Pavešić (Pedagoški inštitut), Gašper Cankar (Državni izpitni cnter), Klaudija Šterman Ivančič (Pedagoški inštitut), Mojca Štraus (Pedagoški inštitut). Z zanimivimi vprašanji, komentarji in razpravami so se vključevali tudi udeleženci.
Ključna sporočila srečanja je povzela Eva Klemenčič in povabila na inštitutove spletne strani, kjer je veliko uporabnih podatkov obeh raziskav.
Udeleženci so z zanimivimi vprašanji usmerjali tok razprave.
Udeleženci so prišli s fakultet, ministrstva, šol in drugih javnih zavodov.
Eva Klemenčič je odprla metodološko srečanje.
David Rutkowski je primerjal raziskave PISA, TIMSS in PIRLS ter šolske odločevalce vprašal, kaj jim je pri rezultatih raziskave pomembno: dosežki učencev ali mesto, ki ga država zasede.
Leslie Rutkowski je razgrnila množico možnih interpretacijskih težav, ki jih lahko prinese prestavljanje testnih nalog iz enega kulturnega okolja v drugega.
Plamen Mirazchiyski: Bolj ko so jasne učiteljeve zahteve, raje imajo učenci matematiko.
Barbara Japelj Pavešić: Ker Slovenija ne bo več plačevala raziskave TIMSS, ne moremo oblikovati ekspertne skupine, ki bi ovrednotila rezultate in oblikovala razvojne smernice. Gašper Cankar: Primerjava rezultatov TIMSS in uspešnosti na maturi ponuja možnost razmisleka, ali se dijaku bolj splača opravljati maturo iz matematike na višjem ali nižjem nivoju.
Klaudija Šterman Ivančič: Trendi in ozadenjski dejavniki dosežkov slovenskih 15-letnikov v raziskavi PISA.
Mojca Štraus: V Sloveniji obstajajo pomembne regionalne razlike v pismenosti.
Srečanja so se udeležili tudi gosti s Hrvaške.
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževlano omrežje (SIO), sio.si
