Evropsko združenje univerz (EUA - European University Association) je predstavnik univerz in rektorskih nacionalnih konferenc v 47 evropskih državah in igra ključno vlogo v bolonjskem procesu ter pri vplivanju politike EU na področju visokega šolstva, raziskav in inovacij. Zaradi svoje interakcije s številnimi drugimi evropskimi in mednarodnimi organizacijami EUA zagotavlja, da se neodvisen glas evropskih univerz sliši, ne glede na različne sprejete (vladne) odločitve, ki vplivajo na dejavnosti univerz.
Koliko so avtonomne posamezne univerze?
Načini vodenja univerze ter odnos med državo in univerzo so vprašanja, zaradi katerih se razvijajo intenzivne razprave v zadnjem desetletju. Institucionalna avtonomija na splošno velja za zelo pomemben pogoj za učinkovit razvoj sodobne univerze. Kot odziv na različne izzive so se po vsej Evropi pojavile razprave okoli upravljanja univerz in samostojnosti. Posledično pa se je pojavila potreba razviti skupno terminologijo in strukturo za reševanje tako pomembne teme, s povečanim povpraševanjem po primerljivih analizah preko meja držav EU.
Avtonomija univerz v Evropi III (University Autonomy in Europe III - Country Profiles) prikazuje posodobljeno verzijo podatkov 10 let po začetku prvega zbiranja podatkov, obsežne študije profilov ter rezultate iz 29 visokošolskih sistemov.
Seznam kazalnikov temelji na več kot 30 različnih kazalnikih v štirih glavnih kategorijah avtonomije:
- organizacijska avtonomija (za akademske in upravnih struktur, vodenja in upravljanja);
- finančna avtonomija (za sposobnost za zbiranje sredstev, lastne zgradbe, izposojanje denarja in nastavite šolnine);
- kadrovska avtonomija (vključno s sposobnostjo, da zaposli neodvisno, spodbujanje in razvoj akademske in ne-akademsko osebje) in
- akademska avtonomija (vključno s študijskimi področji, število študentov, izbiro študentov, pa tudi strukturo in vsebino stopinj).
Celoten dokument v angleščini je dostopen tudi tukaj.
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si
Koliko so avtonomne posamezne univerze?
Načini vodenja univerze ter odnos med državo in univerzo so vprašanja, zaradi katerih se razvijajo intenzivne razprave v zadnjem desetletju. Institucionalna avtonomija na splošno velja za zelo pomemben pogoj za učinkovit razvoj sodobne univerze. Kot odziv na različne izzive so se po vsej Evropi pojavile razprave okoli upravljanja univerz in samostojnosti. Posledično pa se je pojavila potreba razviti skupno terminologijo in strukturo za reševanje tako pomembne teme, s povečanim povpraševanjem po primerljivih analizah preko meja držav EU.
Avtonomija univerz v Evropi III (University Autonomy in Europe III - Country Profiles) prikazuje posodobljeno verzijo podatkov 10 let po začetku prvega zbiranja podatkov, obsežne študije profilov ter rezultate iz 29 visokošolskih sistemov.
Seznam kazalnikov temelji na več kot 30 različnih kazalnikih v štirih glavnih kategorijah avtonomije:
- organizacijska avtonomija (za akademske in upravnih struktur, vodenja in upravljanja);
- finančna avtonomija (za sposobnost za zbiranje sredstev, lastne zgradbe, izposojanje denarja in nastavite šolnine);
- kadrovska avtonomija (vključno s sposobnostjo, da zaposli neodvisno, spodbujanje in razvoj akademske in ne-akademsko osebje) in
- akademska avtonomija (vključno s študijskimi področji, število študentov, izbiro študentov, pa tudi strukturo in vsebino stopinj).
Celoten dokument v angleščini je dostopen tudi tukaj.
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si