Definicija delovnega časa

Mladi učitelj

Osebje foruma
Administrator
Prispevki
4.901
Naziv
profesor
Povzeto iz prispevka:
=====================================================================================
mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo
DELOVNI ČAS IN VODENJE EVIDENC S PODROČJA DELOVNEGA PRAVA PRI DELODAJALCIH S PODROČJA ŠOLSTVA

Predmet tega prispevka bo ureditev delovnega časa v skladu z delovnim pravom, s poudarkom na urejanju tega instituta pri delodajalcih s področja šolstva, torej pri delodajalcih, ki izvajajo naslednje programe:
- osnovne šole,
- glasbene šole,
- gimnazijske programe,
- programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe,
- vzgojnoizobraževalne programe za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter
- v dijaških domovih.

Pri tem bomo izhajali iz osnovne ureditve delovnega časa, ki jo določa Zakon o delovnih razmerjih(Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR), in vodenja evidenc s področja dela (Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju: ZEPDSV), hkrati pa se bomo osredotočili na morebitne posebnosti urejanja delovnega časa in evidenc v skladu s področnimi zakoni, podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami.

=====================================================================================

Definicija delovnega časa

ZDR ureja definicijo delovnega časa v 141. členu:
Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.

Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Efektivni delovni čas je tudi osnova za izračun produktivnosti dela.

Čas odmora se všteva v delovni čas, kar je sicer redkost v primerjavi z ureditvami delovnega časa v drugih državah. Odmor med dnevnim delom ureja ZDR v 154. členu: med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa. Odmor pa se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.

V skladu z 49. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/1994 s spr., v nadaljevanju: KPVIZ) imajo delavci pravico do dnevnega 30-minutnega odmora. Odmor se ne sme organizirati na začetku ali ob koncu delovnega časa (po ZDR se lahko odmor določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa).

Poleg tega pa KPVIZ posebej določa, da se izraba dnevnega odmora za pedagoške delavce uredi z razporeditvijo delovnega časa v okviru zavoda. To izhaja tudi iz specifike dela v šolstvu, saj npr. ura pouka traja le 45 minut (in ne 60).

ZDR pa določa tudi pravico doječe matere do odmora za dojenje – tako izhaja iz 193. člena ZDR, da ima delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom, pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Pravica do nadomestila plače za ta čas naj bi se uresničevala v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust – vendar doslej ta pravica v
predpisih še ni bila urejena.

Čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom pa zajema:

> Odsotnost z dela iz razlogov na strani delavca:
- izraba letnega dopusta,
- plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin,
- odsotnost zaradi praznovanja,
- odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov in darovanja krvi,
- odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih (glej 170. člen ZDR),
- odsotnost z dela zaradi izobraževanja oz.
- odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta.

> Odsotnost z dela iz razlogov na strani delodajalca:
- če delodajalec delavcu ne zagotavlja dela v določenem času oz. določenem kraju,
- če delodajalec delavcu prepove opravljanje dela v postopku redne ali izredne odpovedi,
- če je delavcu onemogočeno opravljanje dela zaradi odločbe inšpektorja za delo o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali porabe sredstev za delo oz.
- če delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile.

Upravičene odsotnosti z dela se vštevajo v delovni čas, ne predstavljajo pa osnove za izračun produktivnosti dela.
 

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Na vrhu