Velikokrat ljudje mislijo, da je disleksija le obračanje črk in številk, vendar je več kot to. Nekateri dislektiki berejo tekoče, vendar ne vedo kaj sploh so prebrali. Kljub prepričanju, da disleksijo ‘pač imaš’ in ‘pač z njo živiš’ pa obstaja nekaj preprostih vaj, ki pomagajo pri kompenziranju disleksije. Pri tem ni mišljeno, da ‘odpravljamo’ disleksijo, ampak, da otroku nudimo oporo, da kljub disleksiji učno napreduje v skladu s svojim intelektualnimi sposobnostmi. Z ustreznimi pristopi se lahko veščine branja močno izboljšajo.
V nadaljevanju bom orisala tri področja, ki dislektikom delajo težave ter predstavila enostavne vaje pri premagovanju težav na posameznem področju. Otrok bo izboljšal veščine branja, bralno razumevanje, avtomatizacijo priklica itd. Torej: z otrokom, ki ima težave na nekem področju izvajamo vaje tistega področja, ki ga mora kompenzirati.
Najbolj znano je področje govora in jezika (da učenec menja črke, dodaja črke, ne sliši glasov, predvideva kaj naj bi pisalo). Če ima otrok težave na tem področju, je zanj najbolj ustrezno, da izvajamo vaje za hiter in avtomatiziran priklic besed. Pripravimo si nabor sličic, ki jih mora otrok črkovati. Besede naj bodo sprva lažje, potem čedalje težje. Npr. goba, hiša, jelen, medved, čaplja, štorklja, prijatelj, televizija itd. Z lažjimi besedami učenec dobi zagon in občutek varnosti, s čedalje težjimi pa krepi fonološke večine. Ko vidimo, da se otroku zatika ga spodbudimo k iskanju napake (da čedalje bolj sam sebe sliši). Če mu je pretežko, mu pri tem pomagamo. Mnogim učencem pomaga tudi vizualna opora. Npr. da pod sličico narišemo kvadratke, koliko črk ima beseda; lahko tudi postavimo število kock/figuric/frnikul glede na število črk, ko jo ima beseda.
Drugo področje je področje slušnih in vidnih zaznav. Otrok ima torej težave, da si ne zapomni nareka, navodil, težje sledi vidnim navodilom itd. Vaje za to področje se tičejo razvijanja kratkoročnega slušnega spomina. Prva vaja je, da otrokom v kontra smer črkujemo besede, on pa jih mora povedati prav (npr. s e p –> pes). Tudi tu dajemo čedalje težje besede. Na področju vidnega spomina pa lahko pripravimo otroku igro spomin z različnimi simboli in liki (ki naj vključuje čim več drobnih razlik).
Tretje področje pa je področje bralnega razumevanja. V ta namen pripravimo otroku različne bralne liste s tematiko, ki ga zanima. Vedno naj bodo besedila in branja ob besedilu malenkost zahtevnejša in z kako novo besedo, da bodo otroku še vedno zanimiva, hkrati pa bo razvijal večine bralnega razumevanja. Za mlajše učence lahko pripravimo tudi bralne liste s slikopisi, ugankami itd.
Veliko užitkov ob razvijanju bralnih strategij
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževalno omrežje (SIO), sio.si
Pustite komentar z odgovorom na to temo spodaj.
V nadaljevanju bom orisala tri področja, ki dislektikom delajo težave ter predstavila enostavne vaje pri premagovanju težav na posameznem področju. Otrok bo izboljšal veščine branja, bralno razumevanje, avtomatizacijo priklica itd. Torej: z otrokom, ki ima težave na nekem področju izvajamo vaje tistega področja, ki ga mora kompenzirati.
Najbolj znano je področje govora in jezika (da učenec menja črke, dodaja črke, ne sliši glasov, predvideva kaj naj bi pisalo). Če ima otrok težave na tem področju, je zanj najbolj ustrezno, da izvajamo vaje za hiter in avtomatiziran priklic besed. Pripravimo si nabor sličic, ki jih mora otrok črkovati. Besede naj bodo sprva lažje, potem čedalje težje. Npr. goba, hiša, jelen, medved, čaplja, štorklja, prijatelj, televizija itd. Z lažjimi besedami učenec dobi zagon in občutek varnosti, s čedalje težjimi pa krepi fonološke večine. Ko vidimo, da se otroku zatika ga spodbudimo k iskanju napake (da čedalje bolj sam sebe sliši). Če mu je pretežko, mu pri tem pomagamo. Mnogim učencem pomaga tudi vizualna opora. Npr. da pod sličico narišemo kvadratke, koliko črk ima beseda; lahko tudi postavimo število kock/figuric/frnikul glede na število črk, ko jo ima beseda.
Drugo področje je področje slušnih in vidnih zaznav. Otrok ima torej težave, da si ne zapomni nareka, navodil, težje sledi vidnim navodilom itd. Vaje za to področje se tičejo razvijanja kratkoročnega slušnega spomina. Prva vaja je, da otrokom v kontra smer črkujemo besede, on pa jih mora povedati prav (npr. s e p –> pes). Tudi tu dajemo čedalje težje besede. Na področju vidnega spomina pa lahko pripravimo otroku igro spomin z različnimi simboli in liki (ki naj vključuje čim več drobnih razlik).
Tretje področje pa je področje bralnega razumevanja. V ta namen pripravimo otroku različne bralne liste s tematiko, ki ga zanima. Vedno naj bodo besedila in branja ob besedilu malenkost zahtevnejša in z kako novo besedo, da bodo otroku še vedno zanimiva, hkrati pa bo razvijal večine bralnega razumevanja. Za mlajše učence lahko pripravimo tudi bralne liste s slikopisi, ugankami itd.
Veliko užitkov ob razvijanju bralnih strategij
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževalno omrežje (SIO), sio.si
Pustite komentar z odgovorom na to temo spodaj.
