… oziroma kratek razmislek o pomenu praznika dela.
»Odkar sem brezposelna, živim tako, da niti ne vem, kateri dan je, in ne vem, kaj bom počela čez eno uro. Zbujam se ob sedmih, ampak ker nimam ciljev in volje do življenja, se mi zdi škoda vstajati tako zgodaj,« mi je prejšnji teden razložila prijateljica. Ker je 1. maj pred vrati, sem se resno vprašala, kaj je od praznika dela ostalo nam, mladim.
Ko so se konec 19. stoletja delavske množice uprle, so to storile pokončno in brez strahu. Človeku, ki nima česa izgubiti, pač ni mogoče ničesar vzeti. Čikaški upori, ki so pripeljali do postopnega izboljšanja delavskih pravic, so za mlade bolj kot ne le bled spomin. Oziroma nekaj, o čemer so se nekoč učili v šoli. Če so pred 1. svetovno...