Ognjevito je narekovala ritem in melodijo obenem. Še prej je po svoje, ker je bila ponavadi na glas jezna, z vehementno prezenco pošteno prestrašila učence, vmes zagnala včasih napol porabljeno kredo, drugič kar šop ključev v nevedneža, ki ga je bila zasačila pri predrznem prepisovanju od sošolca, potem pa že med pobiranjem testov rohnela, kako tako in tako nihče ničesar ne razume, ne zna, sploh ne sliši nič. Z izjemo tu in tam kakšnega absolutnega posluha med prevladujočimi neposlušneži. (Tudi) tako smo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja hodili v glasbeno šolo. Večinoma res gluhi za zahtevno ritmično trkanje učiteljice za klavirjem smo se otroci kot ponavadi skrčili vase in čudno, morda nezavedno uporno otrpnili, ne da bi si mogli...