Novice iz medijev

Novice iz raznih medijev (s povezavami na celotne članke)

Članki Mladi učitelj

Strokovni članki za učitelje in mlade strokovne delavce – razmisleki o šolstvu, praksi, strokovnem razvoju in izzivih v razredu.
Teme
17
Prispevki
17
Teme
17
Prispevki
17
Osnovna šola ne sme biti politično vprašanje političnih profesionalcev in didaktičnih diletantov. Prvega septembra pred desetimi leti so ob glasnih napovedih in velikih pričakovanjih (z nekaj strahovi in pomisleki, ki so bili hitro utišani) slovenske šole dokončno vstopile v devetletko. V izrazitem nasprotju s takratno glasnostjo je deseta obletnica devetletke minila sramežljivo neopazno. Piše: Sonja Merljak Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/deset-let-devetletke-pretirano-intelektualna-in-prevec-zahtevna.html
Pred časom je direktor nekega javnega zavoda pojasnil, da ga zakonodaja zavezuje, da mora letno zmanjšati število zaposlenih za en odstotek. Na leto mora odsloviti 1,3 človeka. Na vprašanje, kako bo to naredil, je prebledel in odgovoril: ne vem. Za finančne minuse je osebno odgovoren s svojo plačo. Piše: Tanja Lesničar Pučko Več na http://www.dnevnik.si/mnenja/kolumne/vzgoja-rabeljskega-srca
Dileme sodobnega starševstva so povezane tudi z iskanjem ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem. Minuta za vzgojo je čas, ki si ga morda lahko na dan vzamemo, da razmislimo o našem odnosu do otrok in družine. Dileme sodobnega starševstva so povezane tudi z iskanjem ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem. Vsakodnevnih zagat je veliko. Mnoge starše denimo begajo (pre)dolge ure, ki jih morajo otroci preživeti v vrtcu. Piše: Sonja Merljak Več na http://www.delo.si/mnenja/blog/minuta-za-vzgojo-mami-zakaj-sem-vedno-zadnji-v-vrtcu.html
Piše: Petra Mlakar Resnično in navidezno sta tesno prepleteni. Brez posegov v prvo težko načrtovano spreminjamo drugo. Pa naj gre za navidezni svet računalniških iger, ki ga ustvarjajo igralci po vsem svetu, ali pa za navidezne dijake in študente, ki »pestijo« le Slovenijo. Slednji z vpisom v višjo ali srednjo šolo, čeprav je ne nameravajo obiskovati, za eno leto pridobijo brezplačno zdravstveno zavarovanje, cenejše vozovnice in možnost dela prek študentskega servisa. Več na http://www.dnevnik.si/mnenja/komentarji/resnicnost-navideznega
Včasih so otroci odraščali v velikih družinah, zato si je vzgojno vlogo delilo več odraslih. Piše: Nevenka Žolnir Možnost obveščanja staršev o vsakem koraku otroka v šoli je pri nas spet spodbudila razpravo o vzgojnih slogih. Starši, zasuti z različnimi, tudi nasprotujočimi si nasveti, so v času, ko ni več skupnih vrednot, negotovi. Spoznali so, da popustljiva vzgoja otrok hipijevske generacije ne deluje, ne vedo pa, kakšen model bi bil boljši. Vse več se jih zateka k modelu, ki je mešanica pretiranega zaščitništva in visokih zahtev. V Nemčiji se je zanje udomačil izraz starši helikopterji. Več na http://www.delo.si/druzba/panorama/starsi-helikopterji-vzgajajo-otroke-bumerange.html
Zborovodkinja Marinka Šuštar: V 40 letih je v svet glasbe povedla 700 mladih Nagrada za izjemne dosežke. Piše: Katja Željan Štiri desetletja dela in ustvarjanja je težko strniti v nekaj časopisnih vrstic. Ko gre za zborovodkinjo, ki je s svojimi otroškimi in mladinskimi pevskimi zbori prejela vrsto priznanj, z njimi nastopila v Gobčevi mladinski operi Trije muzikanti, s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije v Škerlovem Rekviemu ter petje obeh zborov zapisala na petih zgoščenkah, je naloga še težja. Vse to je Marinka Šuštar, ki se je povzpela v vrh slovenskega mladinskega zborovstva. Več preberite na http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/ce-je-ucitelj-dober-lahko-otroka-nauci-cudezev.html
Fiktivni študenti na zasebni šoli EDC Kranj plačajo le 350 evrov vpisnine, ne pa tudi 1500 evrov šolnine. Zasebna višja strokovna šola EDC Kranj omogoča študentom, da se fiktivno vpišejo. Če povedo, da potrebujejo le status in pravice, ki jim jih ta prinaša, plačajo zgolj vpisnino, ne pa tudi šolnine, s čimer si stroške zmanjšajo za več kot štirikrat. Šola pa si tako zvišuje prihodke. Več...
Zaradi neobvladljivega in agresivnega vedenja se vsako leto pred zaprtimi vrati institucij znajde nekaj deset otrok. Kam z otroki, ki so zelo agresivni? Zavračajo jih v različnih ustanovah, celo tam, kjer bi jim morali postaviti ali izključiti morebitno psihiatrično diagnozo, nato pa poskrbeti za ustrezno terapijo ali vzgojo. Samo v osnovnih šolah so po zakonu dolžni, da jih sprejemajo. Tudi kadar je tako hudo, da ne vedo več, kako naprej. Več...
Bivši rektor o našem visokem šolstvu in o načrtovanih zakonskih spremembah. Z novim študijskim letom se je zgodila sicer že dolgo znana zamenjava na vrhu ljubljanske univerze. Dosedanji rektor prof. dr. Stane Pejovnik – zamenjal ga je prof. dr. Ivan Svetlik – je idealen za pretres aktualnih visokošolskih dilem. Ima veliko izkušenj, nima pa več obveznosti, ki so ga brzdale. Več...
Družba razmišlja o pravicah konkretnega otroka, kar je prav, pozablja pa, da drugi zaradi njega zelo trpijo. Drugošolček s posebnimi potrebami, ki odrašča v neurejenem družinskem okolju, že več kot leto dni ustrahuje sošolce in učitelje na osnovni šoli Savsko naselje. Kadar ima izpad, meče po razredu stole, tepe vrstnike, jih poriva po stopnicah. Varnostnik ga za uro ali dve umiri, toda potem se zgodi, da starši varnostnika lažno prijavijo policiji, da ga je tepel po glavi. Več...
Pri nas imamo vrsto javnih institucij, za katere sploh ne vemo, da obstajajo, dokler jih kdo ne poskuša ukiniti. Poglejmo Slovenski šolski muzej. Institucija je stara častitljivih 115 let, a roko dam v ogenj, da je približno tolikšno tudi število državljanov, ki lahko iz glave izstrelijo, kje se nahaja. Četudi se mimo njega v samem središču Ljubljane dnevno sprehodi na tisoče ljudi. Skratka, gre za muzej, ki svoje delo korektno opravlja v okviru pooblastil, a je daleč stran od močne javne podobe, utemeljene na prodornem programu, s katerim bi širil svoj ugled ter ugled mesta in države onkraj meja – za kar pametne oblasti muzeje tudi ustanavljajo. Več...
Tako je bilo še pred dnevi zapisano na spletni strani kariernih centrov Univerze v Ljubljani. Nato so besedilo umaknili. Kaj je prednost mladih diplomantov? »Stanejo vas manj,« je bilo med drugim še pred dnevi zapisano na spletni strani kariernih centrov Univerze v Ljubljani. Danes ni več. Besedilo so umaknili, ker so bile njegove interpretacije v nasprotju z njihovimi prizadevanji, so zapisali na univerzi. Več...
Imajo malo energije, so težji in bolj zamaščeni, kažejo dolgoletne analize. Prepleteno. Športna dejavnost vpliva tudi na vsa druga področja. Starši naj si vzamejo čas za gibanje.+ "Zelo veliko nazadovanje opažamo pri vzdržljivosti otrok. Imajo malo energije za zmerno obremenitev, kar se kaže v tem, da so hitreje utrujeni, slabše sledijo pouku in niso zbrani celo šolsko uro. Težava je tudi v mišični moči, zlasti v ramenskem obroču, zato imajo precejšnje težave že pri sedenju," nam je ugotovitve raziskav, ki jih strokovnjaki opravljajo zadnjih 40 let, na kratko opisal Janko Strel, upokojeni profesor s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Več...

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Nazaj
Na vrhu