Novice iz medijev

Decembra 2010 so se simbolno združili predstavniki treh kritičnih družbenih skupin in treh generacij – študent ruščine in filozofije Funkl, kolega Brezposelnik in Delavec – ter ustanovili Gibanje za dostojno delo in socialno družbo. Dati delu pečat dostojnosti je še po treh letih njihova prednostna naloga. Podporo zanjo te dni pospešeno iščejo s peticijo za povrnitev in priznanje pravic delavcem, prekernim delavcem in brezposelnim, ki so jo poimenovali Postani ambasador dostojnega dela. Piše: Polona Malovrh Več na http://www.delo.si/novice/slovenija/v-boj-za-vse-ki-bi-delali.html

Preden se lotimo obravnave del in obeh tipov eseja na primerih, velja povedati tudi nekaj o splošnih ciljih eseja na maturi: kaj se od dijaka pričakuje, kaj bi moral dijak ob pisanju eseja pokazati, dokazati. Verjetno je nepoznavanje ciljev eseja poglavitni vzroka, zakaj se številni med vami sprašujete o smislu pisanja eseja. Razumevanje ciljev vam lahko pomaga razumeti tudi zakaj in kaj se na maturi od vas pričakuje. Piše: Literarnica Več na http://literarnica.blogspot.com/2013/12/zakaj-je-pomembno-vedeti-kaksni-so.html

Namesto volonterskega pripravništva po izkušnje v tujino. Avstrijci cenijo slovensko smučarsko šolo. Irena Ciglič je maja postala profesorica športne vzgoje. Do zagovora diplomskega dela na fakulteti za šport je štiri leta delovne izkušnje nabirala na belih strminah kot učiteljica smučanja. Delo prek študentske napotnice se je s pridobitvijo izobrazbe končalo. Ker primerne službe v Sloveniji ni našla, se je odločila za sezonsko delo v Avstriji. Piše: Mojca Finc Več na http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/sezonsko-delo-na-belih-strminah-v-avstriji.html

Nadarjeni šolarji. Za delo z njimi je treba najprej usposobiti učitelje – V Sloveniji kar četrtina nadarjenih? Pri prepoznavanju nadarjenih učencev se v šolah hitro znajdejo v situaciji, podobni tisti, v kateri starši sami vidijo svoje otroke: njihovi so najlepši in najpametnejši. Podobno je pri učiteljih: tudi njim se zdijo njihovi učenci najbistrejši in najsposobnejši. In tako imamo v Sloveniji po podatkih zavoda za šolstvo skoraj 25 odstotkov nadarjenih šolarjev. V ZDA jih je v povprečju šest odstotkov, v Evropi do deset. Piše: Simona Bandur Več na http://www.delo.si/arhiv/ko-se-ustvarjalnost-preoblece-v-nadarjenost.html

Podatki o uspehu, ki ga dosegajo posamezne šole, morajo biti javni. "Objava podatkov o tem, kako se posamezne osnovne šole odrežejo na nacionalnih preverjanjih znanja (NPZ), bo prinesla rangiranje šol in razpad slovenskega šolstva. Informacijska pooblaščenka se globoko moti in bo povzročila še večji defekt v šolstvu kot NPZ, ki so itak ničvredni in defektni," je ogorčen Dušan Merc, ravnatelj Osnovne šole Prule. Piše: Suzana Kos Več na "To pomeni razpad šolstva" - zurnal24

Ker so bili "premalo časa bezposelni", se ne bodo mogli ponovno vključiti v program. Osnovne šole, ki prek javnih del zaposlujejo ljudi za pomoč učencem z učnimi težavami, se utegnejo konec leta znajti pred težavo: nekaterih pomočnikov, ki so jih zaposlili septembra, z novim koledarskim letom ne bodo mogli več zaposliti. Piše: Maja Kalan Več na Birokracija odnaša pomočnike - zurnal24

Statistični podatki o rezultatih mature po posameznih srednjih šolah bodo morali biti javno dostopni. A sami po sebi o kakovosti šole ne bodo povedali vsega, opozarjajo ravnatelji. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je izbojevala pomembno zmago. Upravno sodišče je pritrdilo njeni odločitvi, da morajo biti statistični podatki o rezultatih mature po posameznih srednjih šolah javno dostopni, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Te bo zato poslej mogoče tudi med sabo primerjati, z vsemi dobrimi in slabimi posledicami tovrstnih primerjav in iz tega izhajajočih lestvic uspešnosti. Pišeta: Ranka Ivelja, Petra Mlakar Več na Uspeh šol na maturi bo poslej javen | Dnevnik

S predlogom se število otrok v oddelkih zvišuje za po enega. V Svizu prepričani, da pravilnik krši dogovore. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na portalu e-demokracija objavilo predlog novega pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Več na http://www.delo.si/novice/politika/v-obravnavi-nov-predlog-o-normativih-v-vrtcih-sviz-protestira.html

Motivacija tudi za dolgotrajne iskalce zaposlitve. V Novi Gorici več kot dvesto udeležencev. Izobraževanje brezposelnih, ki ga je financiralo ministrstvo za izobraževanje, je letos po številu sodelujočih na 19 Medpodjetniško izobraževalnih centrih po Sloveniji preseglo pričakovanja. Najbolj množično so se usposabljanja udeležili brezposelni na Goriškem, kar pa ne preseneča, saj je njihovo število v zadnjem času dramatično naraslo. Piše: Katja Željan Več na http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/po-prakticno-znanje-prihajajo-tudi-ljudje-z-visoko-izobrazbo.html

Novost v programu javnih del so tudi socialna podjetja, ki zaposlujejo ranljive skupine. Po novem zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) bodo javna dela v prihodnje namenjena le dolgotrajno brezposelnim, torej tistim, ki so v evidenco zavoda za zaposlovanje neprekinjeno vpisani najmanj eno leto. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je takšnih okrog 50.000 oziroma skoraj polovica brezposelnih. Zato so se na ministrstvu odločili, da bodo javna dela namenili le tem, ki so najteže zaposljivi. »Od teh 50.000 jih bomo v javna dela v prihodnjem letu lahko vključili okrog 9000,« je povedala Mojca Ulaga. Piše: Erika Repovž Več na http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/devet-tisoc-brezposelnih-v-javna-dela.html

Zgodba vsekakor zveni znano in je času primerna, čeprav ni vezana na šolstvo. Vsaj neposredno ne. - - - Helga je lastnica bara. Zaveda se, da so njeni gostje v glavnem nezaposleni alkoholiki, od katerih se bar ne more vzdrževati. Da bi rešila ta problem, skuje nov marketinški plan, ki dovoljuje njenim gostom, da pijejo "na kredo", (piješ sedaj / plačaš kasneje). Helga beleži dolgove svojih strank, torej jim praktično odobrava kredite za pijačo. To se razve naokoli in rezultat je jasen - stranke navalijo v Helgin bar. Zelo hitro ima njen bar največji promet v mestu. Ker lahko pijejo na odloženo plačilo, se nihče od gostov ne sekira dosti, ker Helga od časa do časa dvigne cene vina in piva - pijači, ki ju proda največ. Kot dodatna...

Kriza družbene funkcije knjižnega jezika: Naivnost, da bo opustitev slovenščine reševala slovensko znanost, je absurdna. Letošnji 32. mednarodni simpozij Obdobja je v tematski pristojnosti ljubljanskega slovenističnega oddelka Filozofske fakultete in v organizaciji njenega Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik potekal sredi novembra. Predsednica Andreja Žele se je odločila za aktualno temo o družbeni vlogi jezika in jo tako v informativno-diskusijskem kot v spremnem družabnem delu odlično izpeljala. Piše: Ada Vidovič Muha Več na http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/slovenscina-na-preizkusnji-slovaropisja-in-univerze.html

Piše: Kristijan Musek Lešnik Odkrito o devetletki. Kot eden od bolj izpostavljenih članov Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje in kot avtor odprtega pisma, ki sem ga pred časom poslal ministru dr. Jerneju Pikalu (objavljeno pa je bilo v Pogledih), sem bil kot sogovornik povabljen v oddajo. Nekaj ur pred snemanjem sem bil s strani urednice seznanjen s stališčem avtorja Bele knjige o vzgoji in izobraževanju dr. Janeza Kreka, da se v primeru moje prisotnosti ne bo udeležil oddaje, in s stališčem ministra Pikala, da če v oddaji ne bo dr. Kreka, tudi njega ne bo. Zato sem bil »izbrisan« s seznama udeležencev oddaje. Več na http://www.pogledi.si/druzba/izkljucitev-kritika-devetletke-iz-debate-na-tv-slovenija

Na I. Osnovni šoli Žalec so v zadnjih tednih pri posameznih učnih urah začeli preizkušati metode obrnjenega učenja, ki se tudi sicer uvaja v slovenski izobraževalni sistem. Gre za novo metodo, pri kateri si učenci doma na posnetku pogledajo pripravljeno gradivo, znanje pa v obliki aktivnega učenja nadgradijo pri pouku. »Sam si lahko narediš zapiske in doma posnetek večkrat pogledaš, če česa ne razumeš. V šoli tako izgubimo veliko manj časa za ponavljanje,« pravi Martin, učenec 4. razreda na I. Osnovni šoli Žalec. Piše: Nejka Golič Več na Doma poglej, v šoli povej | Dnevnik

Slovenija z raziskavo PISA 2012 zaključuje prvi krog podrobnega preverjanja naravoslovne, bralne in matematične pismenosti 15-letnikov. Rezultati so stabilni, saj na vseh treh področjih v primerjavi z rezultati raziskave PISA 2009 ni pomembnejših razlik. Piše: Mitja Čepič Vogrinčič Več na Novice