Pozdravljeni,
želela bi opozoriti na širšo problematiko v zvezi z razpisom. Objavljam svoj zapis s spletne strani
ZA enake možnosti pri zaposlovanju v VIZ
Stara sem 27 let, prof. pedagogike in sociologije, učiteljica dodatne strokovne pomoči na začetku svoje poklicne poti. Za sabo imam volontersko pripravništvo, opravljen strokovni izpit, in dobri 2 leti delovnih izkušenj na področju dela z otroki in mladostniki (6, če sem prištejem tudi prostovoljstvo in delo, ki sem ga opravljala tekom študija), ki sem jih pridobila z nadomeščanjem, ki se mi izteče v naslednjem mesecu. V svojem delu uživam, rada hodim v službo, sem zagnana in radovedna - v želji po čim bolj kvalitetnem opravljanju (pedagoškega) dela ter po strokovni in osebnostni rasti se udeležujem različnih izobraževanj ter študija psihoterapije, ki si ga, seveda po lastni izbiri, krijem iz svojega žepa.
Misel, vprašanje in wake up call za kolege, starše, študente,... Super, da se dela na tem da se mladim, ki so, kar se tiče zaposlitve, najbolj ranljiva skupina, le-to omogoči. Močno pozdravljam! Ampak nikakor ne na račun tega, da ostale dele te skupine potisnejo v še bolj ranljivo situacijo.
Pomislek 1: Kandidat brez strokovnega izpita in delovnih izkušenj bo na takšen način že v štartni poziciji pri zaposlovanju za NDČ iz "igre" izločili kandidata s strokovnim izpitom in izkušnjami. Zaposlitev za NDČ pa se v VIZ trenutno sklene zgolj, če se strokovni delavec upokoji ali pa da odpoved (slednjih je zaradi situacije na trgu dela zanemarljivo malo) in ob tem ni mogoča notranja prerazporeditev (nemalokrat pride zaradi le-te tudi do preseganja učne obveznosti preko zakonskih mej, večanje normativov pa je zgodba zase). ZUJF. Vse ostalo je vezano na nadomeščanja porodniških dopustov in bolniških staležov. To pomeni, da bo nekaterim kar nekaj časa praktično izredno otežena, zaposlitev za NDČ. In to zato, ker imajo strokovni izpit (slednji naj bi bil pogoj za zaposlitev) in izkušnje? Hkrati pa se mi ob tem postavlja diametralno nasprotno vprašanje oz. pomislek: Kandidati, ki bodo ustrezali razpisu bodo popolnoma odvisni od (ne)interesa šol in vrtcev, da se nanj prijavijo.
Pomislek 2: Bomo izbiro kandidatov in s tem kvaliteto vzgoje in izobraževanja res podredili zgolj tehničnim pogojem (razpisa), namesto da bi kader izbirali na podlagi strokovnosti in pedagoškega čuta? In da ne pride do nesporazuma - zavedam se, da je lahko nekdo takoj po zaključku študija veliko bolj strokoven, topel in primeren za delo z otroki kot nekdo po 2, 3, 5,10,... letih delovne dobe in obratno.
"Finančna perspektiva do leta 2020 predvideva okoli 300 pripravniških mest v vrtcih, šolah in srednjih šolah. Šolsko ministrstvo, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič, bo za zaposlovanje pripravnikov v naslednjih petih letih namenilo okoli pet milijonov evrov. "V naslednji finančni perspektivi, torej do leta 2020, bo v ta namen na voljo 5.400.000 evrov, od tega jih bo 80 odstotkov iz Evropskega socialnega sklada, ostalo je slovenska soudeležba," pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport."
"Na razpis se bodo lahko prijavili javni zavodi (šole, vrtci, zavodi za otroke s posebnimi potrebami), ki imajo v svojem kolektivu osebo, ki je pred tem, da se naslednje leto (v roku desetih mesecev) upokoji. Skupaj z osebo pred upokojitvijo bo nato zavod sprejel pakt, da bo ta prejemala polno plačo do izteka pogodbenega razmerja ob polovičnem delovnem času, prav tako pa bo polno plačo (30. plačilni razred) za delo, opravljeno v polovičnem delovnem času, prejemal ustrezni kandidat. Javni zavodi bodo imeli možnost usposabljati in kasneje zaposliti mlade iskalce zaposlitve, ki še niso opravili strokovnega izpita (in niso opravljali pripravništva) in ki iščejo prvo zaposlitev. Do razpisa morajo kandidati imeti tudi ustrezno izobrazbo in biti stari do 29 let (vključno z 29. letom starosti!). Po končanem usposabljanju (tj. preteku desetih mesecev in opravljenem strokovnem izpitu) bo kandidat ob izpolnjevanju vseh pogojev prejel pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Na razpis se ne morejo prijaviti pedagogi in andragoški delavci ter osebe, ki delo opravljajo npr. v knjižnici (torej vse osebe, ki niso neposredno vključene v sam pedagoški proces, med katerega lahko uvrščamo poučevanje, delo v vrtcu idr.). Prav tako v poštev ne pridejo učitelji, ki se ukvarjajo oz. se želijo ukvarjati s poučevanjem odraslih (različne ljudske univerze ipd.)."
Omenjeni razpis "bo nadomestil razpis za plačano pripravništvo, ki naj bi bilo prvotno razpisano v mesecu oktobru. Tako plačanega pripravništva v prihodnje ne predvidevajo več, prav tako je ukinjeno neplačano (volontersko) pripravništvo."
Pomislek 3: Kaj in kam pa z mladimi v VIZ, ki ne bodo "pasali" v nobeno od teh "škatlic" in bodo medtem zaključili šolanje ali pa so ga že ter se ne bodo uvrstili med teh 300 - ker bodo številčni višek ali pa jih razpis ne zajema, strokovni izpit pa prav tako morajo opraviti. To so pomočniki vzgojitelja (razpis se namreč veže le na diplomante druge bolonjske stopnje), pedagoški delavci ki ne bodo imeli neposredne učne obveznosti (npr. svetovalni delavci, ki ne bodo imeli določenega števila ure neposredne učne obveznosti, knjižnjičarji,...) ter starejši od 29 let, ki še nimajo izkušenj zahtevanih za pristop s strokovnemu izpitu. Kakšne bodo pa njihove izhodiščne možnosti? Kako bodo enakopravni pri iskanju zaposlitve, za katero praviloma potrebujejo strokovni izpit? Če jim ne bo omogočeno opravljanje pripravništva, ki je v praksi najbolj realna pot do zahtevane kvote izkušenj v VIZ, le-te pa so pogoj za pristop k strokovnemu izpitu? Druga možna pot je sicer zasedba prostega delovnega mesta oz. nadomeščanje v primeru, da se nanj ne prijavi kandidat z opravljenim izpitom - a kaj, ko je trg močno prenasičen že samo s slednjimi. Spet smo se lotili reševanja problema na napačnem koncu. Ali jo to pač še ena kolateralna škoda ob nenehnem produciranju in vlaganju v kader, ki po zaključku izobraževanja postane višek? Kako lahko ob takšni problematiki ostaja število vpisnih mest na pedagoških smereh praktično nespremenjeno? Na kakšen način država o(ne)mogoča neko bazično (socialno) varnost, da osnovi katere se ljudje razvijamo, napredujemo in nenazadnje preživljamo?
Torej... zaganjam akcijo -- >
ZA enake možnosti pri zaposlovanju v VIZ. Svojo prvo v takšni obliki. Ne vem, kam bo pripeljala, niti v kaj točno se podajam.
Mogoče bo brca v temo, mogoče nam uspe narediti vsaj mišji korak v pravo smer. Je pa dejstvo, da samo besedičenje o tem, kako stvari niso ok, razočaranje in jeza med 4 stenami niso dovolj, zato skušam ta del pretvoriti v energijo za proaktivnost. Ob tem se zavedam, da izpostavljena zadeva niti zdaleč ni no. 1 problem naše družbe - pa vendar, na anomalije je potrebno opozarjati.
Bodimo proaktivni, to je prvi korak k spremembam. Ni dovolj samo to, da se ne strinjamo in da smo jezni, razočarani. Ne računajmo na to, da bodo za nas poskrbeli drugi. Vsak lahko prispeva, vsak je pomemben, vsak glas šteje. Bolj bomo glasni, več možnosti bomo imeli, da nas kdo sliši. Zato, ljudje, pišimo, opozarjajmo - s konstruktivnimi argumenti in konstruktivno akcijo! Najbrž bomo s tem"potegnili" tudi kakšen živec, but hey, vsak odziv je boljši kot ne-odziv.
Nina S.