Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani sta lektor Luka Zibelnik in red. prof. dr. Miran Hladnik predstavila na novo najdena rokopisa Franceta Prešerna. Gre za do zdaj neevidentirani različici zapisov pesmi Slovo od mladosti in Dohtar.
Lektor slovenskega jezika na državni univerzi v Clevelandu Luka Zibelnik je rokopisa prejel od Evgena Favettija, ki živi v Clevelandu. Njegov oče, prav tako Evgen Favetti, je rokopisa dobil v dar v 30. letih 20. stoletja, od knjigarnarja, založnika in zbiratelja Janeza Dolžana, pri katerem se je zaposlil, potem ko je zaradi italijanske okupacije Primorske zbežal v Ljubljano. V petdesetih letih se je Favetti z družino preselil v ZDA, rokopisa pa vzel s seboj. Njegov sin se je zdaj odločil, da ju izroči muzeju. O rokopisih je obvestil slovenski konzulat v Clevelandu, generalni konzul Andrej Gregor Rode pa je o tem obvestil Zibelnika.
»Prešerna imamo!« Tako je svojo predstavitev rokopisov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani začel lektor Luka Zibelnik. Priznal je, da so se mu ob prvem srečanju z rokopisoma tresle roke in orosile oči. »Najprej je bil Prešeren.« Tako pa je svojo predstavitev začel red. prof. dr. Miran Hladnik z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot pravi, smo Slovenci tako ponosni na Prešerna, da ga celo mitiziramo: »Vse, kar je povezano s Prešernom, dobi status relikvije, še zlasti pa avtentični rokopisi.«
Prešernova rokopisa bodo zdaj temeljito preučili in objavili ugotovitve v septembrski Slavistični reviji. Zibelnik bo objavil historiat tega primera, Hladnik analizo Prešernove in Dolžanove zbirke ter vzporedne variante rokopisov, doc. dr. Aleš Bjelčevič z Oddelka za slovenistiko bo analiziral verzologijo, dr. Jana Kolar, kemičarka, sicer pa direktorica Srednjeevropskega konzorcija raziskovalnih infrastruktur (Central European Research Infrastructure Consortium), pa bo predstavila spektralno analizo.
Prešernova rokopisa se bosta nato vrnila nazaj v Cleveland, kjer bosta razstavljena v Prešernovi sobi v Slovenskem muzeju.
Vir: UL, 7. 7. 2016
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si
Lektor slovenskega jezika na državni univerzi v Clevelandu Luka Zibelnik je rokopisa prejel od Evgena Favettija, ki živi v Clevelandu. Njegov oče, prav tako Evgen Favetti, je rokopisa dobil v dar v 30. letih 20. stoletja, od knjigarnarja, založnika in zbiratelja Janeza Dolžana, pri katerem se je zaposlil, potem ko je zaradi italijanske okupacije Primorske zbežal v Ljubljano. V petdesetih letih se je Favetti z družino preselil v ZDA, rokopisa pa vzel s seboj. Njegov sin se je zdaj odločil, da ju izroči muzeju. O rokopisih je obvestil slovenski konzulat v Clevelandu, generalni konzul Andrej Gregor Rode pa je o tem obvestil Zibelnika.
»Prešerna imamo!« Tako je svojo predstavitev rokopisov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani začel lektor Luka Zibelnik. Priznal je, da so se mu ob prvem srečanju z rokopisoma tresle roke in orosile oči. »Najprej je bil Prešeren.« Tako pa je svojo predstavitev začel red. prof. dr. Miran Hladnik z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot pravi, smo Slovenci tako ponosni na Prešerna, da ga celo mitiziramo: »Vse, kar je povezano s Prešernom, dobi status relikvije, še zlasti pa avtentični rokopisi.«
Prešernova rokopisa bodo zdaj temeljito preučili in objavili ugotovitve v septembrski Slavistični reviji. Zibelnik bo objavil historiat tega primera, Hladnik analizo Prešernove in Dolžanove zbirke ter vzporedne variante rokopisov, doc. dr. Aleš Bjelčevič z Oddelka za slovenistiko bo analiziral verzologijo, dr. Jana Kolar, kemičarka, sicer pa direktorica Srednjeevropskega konzorcija raziskovalnih infrastruktur (Central European Research Infrastructure Consortium), pa bo predstavila spektralno analizo.
Prešernova rokopisa se bosta nato vrnila nazaj v Cleveland, kjer bosta razstavljena v Prešernovi sobi v Slovenskem muzeju.
Vir: UL, 7. 7. 2016
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si
