Poleg primarne naloge učitelja – poučevati, mi je pri delu z učenci zelo pomembna tudi razredna klima. Učenci so v prvem razredu postavljeni v novo okolje z novimi obrazi in mogoče nekaj starimi. Sčasoma se začnejo oblikovati pari in skupine prijateljev. V teh skupinah se učenci učijo, kako vzdrževati nek prijateljski odnos. Pri tem se večkrat skregajo, dajejo pogoje za prijateljstvo, so v enem trenutku smrtni sovražniki, v drugem pa najboljši prijatelji.
Z učenci se želim o teh odnosih pogovarjati in jih učiti tudi o tem, kako sprejemati drugačno mnenje prijatelja; da je tvoj prijatelj lahko prijatelj tudi komu drugemu; da ljudje različno razumemo iste besede in smo lahko z nečim, kar je nam doma naravno, nekoga zelo užalili, kar pomeni, da je prav, da se mu opravičimo.
V ta namen sem si pripravila različne pripomočke, ki so učence pripravili do drugačnega razmišljanja o sošolcih. V tem prispevku bom predstavila le enega izmed njih.
V drugem razredu smo imeli izziv sto prijaznih dejanj. Učenci so med poukom opazovali svoje sošolce. Ko so videli, da je nekdo naredil nekaj prijaznega, so to zapisali na listek in ga oddal v razredno pošto. Naslednje jutro sem pred celim razredom prebrala ta prijazna dejanja. Skupaj smo se pogovorili, ali je bilo napisano res prijazno dejanje in kakšna prijazna dejanja bi lahko še naredili. Nato so jih zapisali na pisane srčke in jih pritrdili na drevo prijaznosti. Ko je na drevesu viselo sto takih srčkov je bil izziv opravljen.
Učenci so se sprva zelo različno odzvali, nekateri so šli takoj v akcijo, drugi so vihali nosove, ker je bil nekdo večkrat napisan, tretjim je bilo vseeno. Kar veliko časa smo posvetili tem pogovorom, vendar na dolgi rok lahko rečem, da se je izplačalo.
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževalno omrežje (SIO), sio.si
Pustite komentar z odgovorom na to temo spodaj.
Z učenci se želim o teh odnosih pogovarjati in jih učiti tudi o tem, kako sprejemati drugačno mnenje prijatelja; da je tvoj prijatelj lahko prijatelj tudi komu drugemu; da ljudje različno razumemo iste besede in smo lahko z nečim, kar je nam doma naravno, nekoga zelo užalili, kar pomeni, da je prav, da se mu opravičimo.
V ta namen sem si pripravila različne pripomočke, ki so učence pripravili do drugačnega razmišljanja o sošolcih. V tem prispevku bom predstavila le enega izmed njih.
V drugem razredu smo imeli izziv sto prijaznih dejanj. Učenci so med poukom opazovali svoje sošolce. Ko so videli, da je nekdo naredil nekaj prijaznega, so to zapisali na listek in ga oddal v razredno pošto. Naslednje jutro sem pred celim razredom prebrala ta prijazna dejanja. Skupaj smo se pogovorili, ali je bilo napisano res prijazno dejanje in kakšna prijazna dejanja bi lahko še naredili. Nato so jih zapisali na pisane srčke in jih pritrdili na drevo prijaznosti. Ko je na drevesu viselo sto takih srčkov je bil izziv opravljen.
Učenci so se sprva zelo različno odzvali, nekateri so šli takoj v akcijo, drugi so vihali nosove, ker je bil nekdo večkrat napisan, tretjim je bilo vseeno. Kar veliko časa smo posvetili tem pogovorom, vendar na dolgi rok lahko rečem, da se je izplačalo.
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževalno omrežje (SIO), sio.si
Pustite komentar z odgovorom na to temo spodaj.
