Nazadnje uredil moderator:
Na Sindikatu Mladi plus načeloma lahko podpiramo ponovno uvedbo vajeniškega sistema. Na podlagi praks iz tujine je jasno, da vajeništvo lahko mladim olajša prehod iz izobraževanja a na trg dela, saj mladi pridobivajo praktične izkušnje ter se srečajo z delovnim procesom, kar jim koristi tudi po koncu izobraževanja, ob prehodu na trg dela.
Zakon sicer predvideva neke prave usmeritve, ki bi jih ob boljšem predlogu zakona na Sindikatu mladi plus lahko sprejeli. Podpiramo člene zakona, ki določajo, da vajeniška nagrada ne vpliva na družinske prejemke vajenca in njegove družine, kot tudi dejstvo, da predlog zakona določa pri katerih delodajalcih se vajeništvo ne sme izvajati. To je pomembno predvsem zato, ker lahko na tak način preprečimo morebitne zlorabe vajeniškega sistema.
Nikakor pa sistem vajeništva ne sme postati sredstvo za nadomeščanje redno zaposlenih ali vajence prikazovati kot poceni delovno silo. Predlog zakona pa gre predvsem v to smer, saj se vajeništvo kot možna oblika dela razširja tudi na vse ostale brezposelne, prav tako pa predlagani zakon ne zagotavlja zaveze za kasnejše zaposlovanje vajencev. Zaradi tega menimo, da bi lahko prišlo do zlorab, kjer bodo delodajalci nadomeščali redno delovno silo preko vajencev (in kopičili vajeništva), po preteku vajeništva pa bodo te mladi še vseeno prepuščeni sami sebi in trgu dela, kjer se bo delodajalec še naprej posluževanj zastonj ali cenejše delovne sile.
Prav tako se ne moremo izogniti misli, da se zakon sprejema zgolj zaradi črpanja finančnih sredstev, ki se nam obetajo za financiranje vajeništva v prvih letih. To kaže na to, da je zakon nesistemski in da po preteku financiranja iz evropskih sredstev ne bo primerno vpeljan v naš izobraževalni sistem oz., sploh ne bo zaživel.
Prav tako se v predlaganem zakonu želi možnost opravljanja vajeništva razširiti na brezposelne osebe, zaradi česar se sprašujemo, če zakonodajalec sploh razume pomen vajeništva in čemu mora biti vajeništvo namenjeno.
Zavedati se moramo, da nemalo delodajalcev krši obstoječo delovnopravno zakonodajo, zato je potreben učinkovit nadzor nad izvajanjem vajeništva, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da bodo v vajeniški sistem v veliki meri vključene mladoletne osebe, ki so ranljiva skupina.
Na Sindikatu Mladi plus se strinjamo z ustanovitvijo posebne komisije, v kateri bi bili tudi predstavniki sindikatov, ki bi posredovala v primeru spora med delodajalcem in vajencem. Problematično pa se nam zdi, da se bo ta komisija sestala zgolj v primeru, če spora, ki je nastal med vajencem in delodajalcem, ne bo mogoče rešiti s posredovanjem zbornice. To, da bo pristojna zbornica najprej odločala o sporu med vajencem in delodajalcem je sporno, saj so delodajalci člani teh istih zbornic. To tudi pomeni, da bi pristojne zbornice odločale o morebitnih sporih med svojimi člani in vajenci. Vajenci ob tem kot delavci ne bi uživali pravega varstva niti ne bi imeli svojega predstavnika v postopku, ki bi zastopal interese delavcev oz. v tem primeru vajencev.
Ravno tako je pomembno izpostaviti, da imajo sindikati pravico in dolžnost zastopati pravice vajencev. V skladu s slovensko zakonodajo se lahko sindikalno organizirajo tudi dijaki, študenti in brezposelni. Sindikati v okviru svojega dela zastopamo in ščitimo pravice vseh delavcev in delavk in ne samo tistih, ki so v rednem delovnem razmerju. Ravno zaradi tega podpiramo in vztrajamo pri večji vlogi sindikatov pri nadzoru izvajanja vajeništva.
Problematično je tudi to, da je večina sredstev za izvajanje vajeništva zagotovljenih iz javnih in evropskih sredstev. Tako bodo pristojna ministrstva financirala pokojninsko zavarovanje za vajence in sofinancirala malico in prevoz. Prav tako pa bodo zagotovljena sredstva za pristojne zbornice, ki bodo izvajale sistem vajeništva, delodajalcem pa bo omogočeno sofinanciranje dela stroškov, ki so povezani s praktičnim usposabljanjem vajencev. Delodajalci tako ne bodo zagotavljali tistega, kar je njihova osnovna naloga- to je, da za opravljeno delo delavca oz. vajenca plačajo (z vsemi prispevki, ki morajo biti pri plačilu). Zdi se, kot da je zakon pisan predvsem na kožo delodajalcev, ki bodo s tem pridobili poceni delovno silo.
Na tem mestu se nam utrne vprašanje, ali bo vse to omogočilo dolgoročno delovanje in stabilnost vajeniškega sistema. Omenjena sredstva bodo na voljo do leta 2022, ni pa jasno kaj se bo zgodilo s sistemom vajeništva po letu 2022. Postavlja se vprašanje ali bodo delodajalci in pristojne zbornice pripravljene sprejeti vse stroške, ki nastanejo znotraj vajeniškega procesa in ali se bo vajeniški sistem sploh obdržal?
Ker je predlog zakona še vedno pomanjkljiv in ne naslavlja vseh pomislekov in ker se pri oblikovanju zakona ni upoštevalo mnenja sindikatov, sprejetju zakona nasprotujemo.
Sindikat Mladi plus
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Mladi plus, www.mladiplus.si
Zakon sicer predvideva neke prave usmeritve, ki bi jih ob boljšem predlogu zakona na Sindikatu mladi plus lahko sprejeli. Podpiramo člene zakona, ki določajo, da vajeniška nagrada ne vpliva na družinske prejemke vajenca in njegove družine, kot tudi dejstvo, da predlog zakona določa pri katerih delodajalcih se vajeništvo ne sme izvajati. To je pomembno predvsem zato, ker lahko na tak način preprečimo morebitne zlorabe vajeniškega sistema.
Nikakor pa sistem vajeništva ne sme postati sredstvo za nadomeščanje redno zaposlenih ali vajence prikazovati kot poceni delovno silo. Predlog zakona pa gre predvsem v to smer, saj se vajeništvo kot možna oblika dela razširja tudi na vse ostale brezposelne, prav tako pa predlagani zakon ne zagotavlja zaveze za kasnejše zaposlovanje vajencev. Zaradi tega menimo, da bi lahko prišlo do zlorab, kjer bodo delodajalci nadomeščali redno delovno silo preko vajencev (in kopičili vajeništva), po preteku vajeništva pa bodo te mladi še vseeno prepuščeni sami sebi in trgu dela, kjer se bo delodajalec še naprej posluževanj zastonj ali cenejše delovne sile.
Prav tako se ne moremo izogniti misli, da se zakon sprejema zgolj zaradi črpanja finančnih sredstev, ki se nam obetajo za financiranje vajeništva v prvih letih. To kaže na to, da je zakon nesistemski in da po preteku financiranja iz evropskih sredstev ne bo primerno vpeljan v naš izobraževalni sistem oz., sploh ne bo zaživel.
Prav tako se v predlaganem zakonu želi možnost opravljanja vajeništva razširiti na brezposelne osebe, zaradi česar se sprašujemo, če zakonodajalec sploh razume pomen vajeništva in čemu mora biti vajeništvo namenjeno.
Zavedati se moramo, da nemalo delodajalcev krši obstoječo delovnopravno zakonodajo, zato je potreben učinkovit nadzor nad izvajanjem vajeništva, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da bodo v vajeniški sistem v veliki meri vključene mladoletne osebe, ki so ranljiva skupina.
Na Sindikatu Mladi plus se strinjamo z ustanovitvijo posebne komisije, v kateri bi bili tudi predstavniki sindikatov, ki bi posredovala v primeru spora med delodajalcem in vajencem. Problematično pa se nam zdi, da se bo ta komisija sestala zgolj v primeru, če spora, ki je nastal med vajencem in delodajalcem, ne bo mogoče rešiti s posredovanjem zbornice. To, da bo pristojna zbornica najprej odločala o sporu med vajencem in delodajalcem je sporno, saj so delodajalci člani teh istih zbornic. To tudi pomeni, da bi pristojne zbornice odločale o morebitnih sporih med svojimi člani in vajenci. Vajenci ob tem kot delavci ne bi uživali pravega varstva niti ne bi imeli svojega predstavnika v postopku, ki bi zastopal interese delavcev oz. v tem primeru vajencev.
Ravno tako je pomembno izpostaviti, da imajo sindikati pravico in dolžnost zastopati pravice vajencev. V skladu s slovensko zakonodajo se lahko sindikalno organizirajo tudi dijaki, študenti in brezposelni. Sindikati v okviru svojega dela zastopamo in ščitimo pravice vseh delavcev in delavk in ne samo tistih, ki so v rednem delovnem razmerju. Ravno zaradi tega podpiramo in vztrajamo pri večji vlogi sindikatov pri nadzoru izvajanja vajeništva.
Problematično je tudi to, da je večina sredstev za izvajanje vajeništva zagotovljenih iz javnih in evropskih sredstev. Tako bodo pristojna ministrstva financirala pokojninsko zavarovanje za vajence in sofinancirala malico in prevoz. Prav tako pa bodo zagotovljena sredstva za pristojne zbornice, ki bodo izvajale sistem vajeništva, delodajalcem pa bo omogočeno sofinanciranje dela stroškov, ki so povezani s praktičnim usposabljanjem vajencev. Delodajalci tako ne bodo zagotavljali tistega, kar je njihova osnovna naloga- to je, da za opravljeno delo delavca oz. vajenca plačajo (z vsemi prispevki, ki morajo biti pri plačilu). Zdi se, kot da je zakon pisan predvsem na kožo delodajalcev, ki bodo s tem pridobili poceni delovno silo.
Na tem mestu se nam utrne vprašanje, ali bo vse to omogočilo dolgoročno delovanje in stabilnost vajeniškega sistema. Omenjena sredstva bodo na voljo do leta 2022, ni pa jasno kaj se bo zgodilo s sistemom vajeništva po letu 2022. Postavlja se vprašanje ali bodo delodajalci in pristojne zbornice pripravljene sprejeti vse stroške, ki nastanejo znotraj vajeniškega procesa in ali se bo vajeniški sistem sploh obdržal?
Ker je predlog zakona še vedno pomanjkljiv in ne naslavlja vseh pomislekov in ker se pri oblikovanju zakona ni upoštevalo mnenja sindikatov, sprejetju zakona nasprotujemo.
Sindikat Mladi plus
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Mladi plus, www.mladiplus.si
