Pozdravljeni.
Dovolite, da vam odgovorim širše, ker si želim, da bi razumeli:
Slovenščina je državni jezik v Republiki Sloveniji in uradni jezik povsod, razen na narodnostno mešanem območju, kjer imate razen slovenščine še jezik manjšine - tako tudi v šolah.
PEDAGOŠKO SPORAZUMEVANJE - strokovno in praktičnosporazumevalno zvrstjo se učenec sreča pri pedagoškem govoru v razredu. Pedagoški govor delimo na spoznavni in odnosni govor:
• Spoznavni govor (strokovna zvrst) zajema vsa vprašanja po strokovnih podatkih, odgovore nanje, ponazoritvene zglede, strokovna navodila in razlage, definicije ...
• Odnosni ali medosebni govor (splošno sporazumevalna zvrst): vprašanja po nestrokovnih podatkih, povabila, spodbude, prošnje, zahteve, nestrokovna navodila, ponovitve ...
Okoliščine sporočanja (javni govor v razredu) zahtevajo knjižno zvrst, pri prvem zborno, pri drugem knjižno pogovorno. Na kakovost učenja vpliva kakovost medosebnih odnosov, ki se odražajo v odnosnem govoru: odprtost, cenjenje sogovorca, zavedanje soodvisnosti in zadovoljevanje skupnih potreb.
Učitelj praktično obvlada načela dvogovornega sporazumevanja:
če zna začeti in voditi pogovor, če sogovorcu ne sega v besedo in ga ne prekinja, če spodbuja sogovorca in mu izraža spoštovanje, če ga spodbuja k utemeljevanju trditev, če ga spodbuja k vodenju pogovora, če ločuje izrekanje trditev od vrednostnih sodb ...
Jezik je sredstvo pedagoškega sporazumevanja tudi v povezavi z drugim predmetnim področjem. Vsak strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja je odgovoren za rabo in razvoj strokovnega jezika svojega predmetnega oz. strokovnega področja in na slovenščino nasploh. Na to dimenzijo dela opozorita pripravnika že ravnatelj in mentor. Poleg jezikovnih in pravopisnih priročnikov uporablja učitelj strokovne knjige, leksikone, enciklopedije in nomenklature.
Pri strokovnem izpitu naj bi pripravnik dokazoval tudi obvladovanje tiste jezikovne problematike, ki se pri posameznem predmetnem oz. strokovnem področju izrazito pojavlja!
Vaš odgovor v tem primeru mora biti torej širši in ne enoznačno naučena definicija.