Ker se Finska tako pogosto pojavlja kot »najboljši izobraževalni sistem na svetu«, »vzor, po katerem se je treba zgledovati« smo pripravili kratko primerjavo, v kateri smo pomočjo številk smo primerjali sistema vzgoje izobraževanja v Sloveniji in na Finske.
Kaj na govorijo številke?
1. Mladi v Sloveniji dosegajo višje ravni izobraževanja kot na Finskem. Večji delež jih doseže terciarno raven izobrazbe, manj jih ostane brez srednješolske izobrazbe.
Tabela: Dosežena raven izobrazbe pri mladih
(EAG 2018, A1.2)
Ž 56 %
M 33 %
Ž 50 %
M 33 %
(EAG 2018, A1.2)
2. Finska namenja več sredstev za izobraževanje kot Slovenija, tako v deležu BDP kot v razrezu javnih sredstev. Višji je tudi strošek na učenca.
Tabela: Izdatki za izobraževanje
V paritetah kupne moči v USD
(EAG 2018, C1.2)
3. Obvezno izobraževanje traja enako dolgo, a se na Finskem začne leto pozneje.
4. Učenci v obveznem izobraževanju imajo primerljivo število šolskih dni na leto, primerljivo število obveznih ur (oba sistem sta v mednarodnem merilu med tistimi z manj obveznimi urami). Velika razlika je pri neobveznih urah – v Sloveniji jih je v povprečju učencem ponujenih veliko več.
Tabela: Trajanje obveznega izobraževanja in število obveznih in neobveznih ur
(EAG 2018, D1.1)
2298 (ISCED 2)
Skupaj 6389
2423 (ISCED 2)
Skupaj 6328
ISCED 1
ISCED 2
(EAG 2018, D1.1)
140
179
33
87
(EAG 2018, D1.2)
190
(185 v zadnjem triletju OŠ)
5. V povprečju so oddelki so v Sloveniji in na Finskem enako veliki, vendar je v Sloveniji v zadnjem triletju osnovne šole zaposlenih bistveno več učiteljev na učenca.
Tabela: Številčnost oddelkov in razmerje učenec učitelj
ISCED 1 in 2
(D2.1)
20
20
ISCED 1
ISCED 2
ISCED 3
(D2.2)
14
6
14
13
9
17
6. Na Finskem nimajo obveznih nacionalnih preverjanj znanj, ki zajamejo celotno populacijo, kakovost sistema spremljajo prek vzorčne raziskave. Šole ali lokalne skupnosti se lahko raziskavi pridružijo na lastne stroške, trend prostovoljnih priključitev narašča, ker tako šole dobijo eksterno povratno informacijo.
7. Oba sistema imata na koncu srednje šole maturo.
Tabela: Zunanja preverjanja znanja
6 razred
9 razred
8. Na Finskem je manj petnajstletnikov, ki po podatkih raziskave PISA ne dosegajo osnovnih ravni pismenosti pri naravoslovju, matematiki in branju. Vendar je pri Fincih v zadnjih treh letih zazna trend upadanja dosežkov na vseh merjenih področjih.
9. Pri mednarodni raziskavi TIMSS s področja naravoslovja in matematike so finski četrtošolci bolje uvrščeni od slovenskih. Finski osmošolci pri raziskavi niso sodelovali.
Tabela: Dosežki na mednarodnih raziskavah znanja in trendi
Dosežki na mednarodnih raziskavah znanja in trendi
OECD
Naravoslovju 21,2 %
Matematiki 22,9 %
Branju 20 %
(PISA 2015)
15 %
16,1 %
15,1 %
11,5 %
13,6 %
11,1 %
in sprememba v povprečnem dosežku v treh letih
povprečje OECD sprememba
naravoslovje 493 -1
branje 493 -1
matematika 490 -1
(PISA 2015)
Povprečje Sprememba
513 -2
505 +11
510 +2
Povprečje Sprememba
531 -11
526 -5
511 -10
Naravoslovje (4. razred)
Matematika (4. razred)
Naravoslovje (8. razred)
Matematika (8. razred)
11 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka)
25 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka)
5 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka)
12 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka)
7 (od 2011 do 2015 padec povprečnega dosežka)
17 (od 2011 do 2015 padec povprečnega dosežka)
Finski osmošolci niso sodelovali v raziskavi
10. Ni res, da finski otroci nimajo domačih nalog. Starši četrtošolcev na Finskem v raziskavi TIMSS poročajo, da 59,4 % njihovih otrok dela domačo nalogo vsak dan v tednu. To je manj kot pri slovenskih otrocih, kjer o vsakodnevni nalogi poroča 70 % staršev.
Tabela: Domače naloge
ČETRTOŠOLCI
Vsak dan
Trikrat do štirikrat na teden
Enkrat ali dvakrat na teden
Manj kot enkrat na teden ali brez naloge
(odgovori staršev, raziskava TIMSS 2015)
70,9 %
26 %
2,3 %
0,9 %
59,4 %
37,1 %
3 %
0,5 %
OSMOŠOLCI
(odgovori učencev, TIMSS 2015)
Vsak dan
Trikrat do štirikrat na teden
Enkrat ali dvakrat na teden
Manj kot enkrat na teden ali brez naloge
70,5 %
23,2%
4,1%
2,1 %
11. Finski otroci so raje v šoli kot slovenski, a oboji so pod mednarodnim povprečjem. S trditvijo »zelo rad sem v šoli« se strinja 43,8 % finskih in 34,8 % slovenskih četrtošolcev. Oba deleža sta pod mednarodnim povprečjem. Glede na podatke TIMSS so v šoli najraje otroci v Indoneziji, Iranu, Turčiji, Bahrainu, Združenih arabskih emiratih, Bolgariji in Gruziji.
Tabela: Kako radi so otroci v šoli?
(TIMSS 2015)
Medn. povprečje
Zelo se strinjam 53,3
Malo se strinjam 33
Malo se ne strinjam 7
Sploh se ne strinjam 6,1
34,8
43
11,5
10,6
43,8
43,1
9,4
3,7
Medn. Povprečje
Zelo se strinjam 38,3
Malo se strinjam 43,3
Malo se ne strinjam 12,1
Sploh se ne strinjam 6,3
6,1
46,2
30,0
17,7
12. Učitelji na Finskem imajo primerljivo neposredno učno obveznost z učitelji v Sloveniji. Opredeljeno imajo tudi obvezno prisotnost na šoli izven pouka.
Tabela: Delovna obveznost učiteljev
ISCED1
ISCED 2
ISCED 3 splošno (gimnazije)
ISCED 3 (poklicno, učitelji splošnih predmetov)
(EAG 2018, D4.1)
627
627
570
570
673
589
547
688
ISCED1
ISCED 2
ISCED 3 splošno (gimnazije)
ISCED 3 (poklicno, učitelji splošnih predmetov)
(EAG 2018, D4.1, 2/2)
703
642
769
13. Finski učitelji imajo višje dejansko izplačane plače kot slovenski učitelji. V primerjavi razmerja plač učiteljev z drugimi terciarno izobraženimi delavci, se izkaže, da se plače slovenskih učiteljev približajo razmerju finskih kolegov do drugih terciarno izobraženih v državi.
Tabela: Plače učiteljev
ISCED 1
ISCED 2
(EAG 2018, C7.1)
2 775
6 487
3 080
4 927
ISCED 1
ISCED 2
ISCED 3
(EAG 2018, D3.4)
36 120
36 864
38 950
45 244
49 860
56 220
za leto 2016
ISCED 1
ISCED 2
ISCED 3
(EAG 2018, D3.2a)
0,87
0,89
0,94
0,89
0,99
1,11
Številke je brskala Tanja Taštanoska.
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, eurydice.si
Kaj na govorijo številke?
1. Mladi v Sloveniji dosegajo višje ravni izobraževanja kot na Finskem. Večji delež jih doseže terciarno raven izobrazbe, manj jih ostane brez srednješolske izobrazbe.
Tabela: Dosežena raven izobrazbe pri mladih
| Slovenija | Finska | |
| Delež mladih s terciarno izobrazbo v letu 2017 (starih od 25 – 34 let) | 45 % | 41 % |
| Delež mladih, ki niso dosegli srednješolske izobrazbe v letu 2017 (stari od 25 – 34 let) | 6 % | 10 % |
(EAG 2018, A1.2)
Ž 56 %
M 33 %
Ž 50 %
M 33 %
(EAG 2018, A1.2)
2. Finska namenja več sredstev za izobraževanje kot Slovenija, tako v deležu BDP kot v razrezu javnih sredstev. Višji je tudi strošek na učenca.
Tabela: Izdatki za izobraževanje
| Slovenija | Finska | |
| Delež BDP za izobraževalne institucije v letu 2015 od primarne do vključno terciarne ravni (EAG 2018 C2.1) | 4,3 % | 5,7 % |
| Delež izdatkov za izobraževanje v vseh javnih izdatkih za leto 2015 (EAG 2018, C4.1) | 8,5 % | 10,5 % |
| Izdatki za izobraževalne institucije na učenca v letu 2015 (za primarno in sekundarno izobraževanje) | 8406 | 10025 |
V paritetah kupne moči v USD
(EAG 2018, C1.2)
3. Obvezno izobraževanje traja enako dolgo, a se na Finskem začne leto pozneje.
4. Učenci v obveznem izobraževanju imajo primerljivo število šolskih dni na leto, primerljivo število obveznih ur (oba sistem sta v mednarodnem merilu med tistimi z manj obveznimi urami). Velika razlika je pri neobveznih urah – v Sloveniji jih je v povprečju učencem ponujenih veliko več.
Tabela: Trajanje obveznega izobraževanja in število obveznih in neobveznih ur
| Slovenija | Finska | |
| Starost ob vstopu v obvezno izobraževanje | 6 let | 7 let |
| Trajanje obveznega izobraževanja | 9 let | 9 let |
| Število obveznih ur v obveznem izobraževanju za leto 2018 | 4091 (ISCED1) | 3905 (ISCED 1) |
| Povprečno letno število neobveznih ur v obveznem izobraževanju za leto 2018 | ||
| Povprečno število šolskih dni na leto v obveznem izobraževanju | 188 |
(EAG 2018, D1.1)
2298 (ISCED 2)
Skupaj 6389
2423 (ISCED 2)
Skupaj 6328
ISCED 1
ISCED 2
(EAG 2018, D1.1)
140
179
33
87
(EAG 2018, D1.2)
190
(185 v zadnjem triletju OŠ)
5. V povprečju so oddelki so v Sloveniji in na Finskem enako veliki, vendar je v Sloveniji v zadnjem triletju osnovne šole zaposlenih bistveno več učiteljev na učenca.
Tabela: Številčnost oddelkov in razmerje učenec učitelj
| Slovenija | Finska | |
| Povprečna velikost oddelka v javni šoli v letu 2016 | ||
| Število otrok na učitelja (v letu 2016) |
ISCED 1 in 2
(D2.1)
20
20
ISCED 1
ISCED 2
ISCED 3
(D2.2)
14
6
14
13
9
17
6. Na Finskem nimajo obveznih nacionalnih preverjanj znanj, ki zajamejo celotno populacijo, kakovost sistema spremljajo prek vzorčne raziskave. Šole ali lokalne skupnosti se lahko raziskavi pridružijo na lastne stroške, trend prostovoljnih priključitev narašča, ker tako šole dobijo eksterno povratno informacijo.
7. Oba sistema imata na koncu srednje šole maturo.
Tabela: Zunanja preverjanja znanja
| Slovenija | Finska | |
| Zunanja preverjanja znanja | 3 razred (neobvezno) | Ni obveznih nacionalnih preverjanj znanja, ki bi dosegla celo populacijo učencev v OŠ. Nacionalna preverjanja znanja so vzorčna, šole oz. lokalne skupnosti pa se lahko pri vsakokratnem preverjanju priključijo po lastni presoji in na lastne stroške. |
| Kvalifikacijski izpit | Matura na koncu srednje šole | Matura na koncu srednje šole |
6 razred
9 razred
8. Na Finskem je manj petnajstletnikov, ki po podatkih raziskave PISA ne dosegajo osnovnih ravni pismenosti pri naravoslovju, matematiki in branju. Vendar je pri Fincih v zadnjih treh letih zazna trend upadanja dosežkov na vseh merjenih področjih.
9. Pri mednarodni raziskavi TIMSS s področja naravoslovja in matematike so finski četrtošolci bolje uvrščeni od slovenskih. Finski osmošolci pri raziskavi niso sodelovali.
Tabela: Dosežki na mednarodnih raziskavah znanja in trendi
Dosežki na mednarodnih raziskavah znanja in trendi
| Slovenija | Finska | |
| Delež petnajstletnikov, ki ne dosegajo osnovne ravni pismenosti pri | ||
| Povprečni dosežek pri raziskavi PISA | ||
| Rang mednarodna raziskava TIMSS 2015 |
OECD
Naravoslovju 21,2 %
Matematiki 22,9 %
Branju 20 %
(PISA 2015)
15 %
16,1 %
15,1 %
11,5 %
13,6 %
11,1 %
in sprememba v povprečnem dosežku v treh letih
povprečje OECD sprememba
naravoslovje 493 -1
branje 493 -1
matematika 490 -1
(PISA 2015)
Povprečje Sprememba
513 -2
505 +11
510 +2
Povprečje Sprememba
531 -11
526 -5
511 -10
Naravoslovje (4. razred)
Matematika (4. razred)
Naravoslovje (8. razred)
Matematika (8. razred)
11 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka)
25 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka)
5 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka)
12 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka)
7 (od 2011 do 2015 padec povprečnega dosežka)
17 (od 2011 do 2015 padec povprečnega dosežka)
Finski osmošolci niso sodelovali v raziskavi
10. Ni res, da finski otroci nimajo domačih nalog. Starši četrtošolcev na Finskem v raziskavi TIMSS poročajo, da 59,4 % njihovih otrok dela domačo nalogo vsak dan v tednu. To je manj kot pri slovenskih otrocih, kjer o vsakodnevni nalogi poroča 70 % staršev.
Tabela: Domače naloge
| Slovenija | Finska | |
| Pogostost domačih nalog | ||
| Pogostost domačih nalog pri matematiki | Finski osmošolci niso sodelovali v raziskavi |
ČETRTOŠOLCI
Vsak dan
Trikrat do štirikrat na teden
Enkrat ali dvakrat na teden
Manj kot enkrat na teden ali brez naloge
(odgovori staršev, raziskava TIMSS 2015)
70,9 %
26 %
2,3 %
0,9 %
59,4 %
37,1 %
3 %
0,5 %
OSMOŠOLCI
(odgovori učencev, TIMSS 2015)
Vsak dan
Trikrat do štirikrat na teden
Enkrat ali dvakrat na teden
Manj kot enkrat na teden ali brez naloge
70,5 %
23,2%
4,1%
2,1 %
11. Finski otroci so raje v šoli kot slovenski, a oboji so pod mednarodnim povprečjem. S trditvijo »zelo rad sem v šoli« se strinja 43,8 % finskih in 34,8 % slovenskih četrtošolcev. Oba deleža sta pod mednarodnim povprečjem. Glede na podatke TIMSS so v šoli najraje otroci v Indoneziji, Iranu, Turčiji, Bahrainu, Združenih arabskih emiratih, Bolgariji in Gruziji.
Tabela: Kako radi so otroci v šoli?
| Slovenija | Finska | |
| Delež četrtošolcev v odstotkih, ki se strinjajo z izjavo: »Zelo rad sem v šoli.« | ||
| Delež osmošolcev v odstotkih, ki se strinjajo z izjavo: »Zelo rad sem v šoli.« (TIMSS 2015) | Finski osmošolci niso sodelovali v raziskavi |
(TIMSS 2015)
Medn. povprečje
Zelo se strinjam 53,3
Malo se strinjam 33
Malo se ne strinjam 7
Sploh se ne strinjam 6,1
34,8
43
11,5
10,6
43,8
43,1
9,4
3,7
Medn. Povprečje
Zelo se strinjam 38,3
Malo se strinjam 43,3
Malo se ne strinjam 12,1
Sploh se ne strinjam 6,3
6,1
46,2
30,0
17,7
12. Učitelji na Finskem imajo primerljivo neposredno učno obveznost z učitelji v Sloveniji. Opredeljeno imajo tudi obvezno prisotnost na šoli izven pouka.
Tabela: Delovna obveznost učiteljev
| Slovenija | Finska | |
| Letna neposredna učna obveznost učitelja v urah za leto 2017 | ||
| Letno – Obvezna prisotnost učitelja v šoli v urah za 2017 | »Stebri« delovnega časa se bodo v mednarodnem poročanju poznali prihodnje leto. | 787 |
ISCED1
ISCED 2
ISCED 3 splošno (gimnazije)
ISCED 3 (poklicno, učitelji splošnih predmetov)
(EAG 2018, D4.1)
627
627
570
570
673
589
547
688
ISCED1
ISCED 2
ISCED 3 splošno (gimnazije)
ISCED 3 (poklicno, učitelji splošnih predmetov)
(EAG 2018, D4.1, 2/2)
703
642
769
13. Finski učitelji imajo višje dejansko izplačane plače kot slovenski učitelji. V primerjavi razmerja plač učiteljev z drugimi terciarno izobraženimi delavci, se izkaže, da se plače slovenskih učiteljev približajo razmerju finskih kolegov do drugih terciarno izobraženih v državi.
Tabela: Plače učiteljev
| Slovenija | Finska | |
| Cena letne plače učitelja na učenca (v paritetah kupne moči v USD) za leto 2016 | ||
| Povprečna dejansko izplačana letna plača učitelja (v USD v paritetah kupne moči) za leto 2016 | ||
| Povprečna dejansko izplačana letna plača učitelja v razmerju do plač terciarno izobraženih delavcev |
ISCED 1
ISCED 2
(EAG 2018, C7.1)
2 775
6 487
3 080
4 927
ISCED 1
ISCED 2
ISCED 3
(EAG 2018, D3.4)
36 120
36 864
38 950
45 244
49 860
56 220
za leto 2016
ISCED 1
ISCED 2
ISCED 3
(EAG 2018, D3.2a)
0,87
0,89
0,94
0,89
0,99
1,11
Številke je brskala Tanja Taštanoska.
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, eurydice.si
