- Pridružen
- 21. jul 2012
- Prispevki
- 115
- Naziv
- profesorica
- Zavod
- Gimnazija Kranj
- Področje
- Gimnazija
Kratice so večinoma samostalniki moškega spola, kar določamo glede na to, kako se pregibajo v besedilu, ne glede na to, katerega spola je jedro njihove skladenjske podstave.
Nekaterim kraticam glasovni sestav omogoča, da jih govorci izgovarjajo nečrkovalno, zato prehajajo med navadno (nekratično) lastno- ali občnoimensko besedje (npr.: EMŠO, emšo). S tem nastopajo kot sklonljive leksikalne enote (npr.: emšo, emša, emšu ...).
Kratice UNESCO, NUK ipd. običajno umeščamo v 3. moško sklanjatev. V takem primeru jih ne sklanjamo. (Tudi sama se raje nagibam k temu.)
Če pa dobijo status besede, potem nastanejo tvorjenke. V takem primeru jih sklanjamo po 1. moški sklanjatvi.
Kadar pa se kratica skladenjsko uporabi kot sestavina besedne zveze (npr.: ABC-kartica namesto kartica za avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje), jo zapisujemo kot zloženko, ki je z vezajem povezana z jedrno besedo in se tako tudi sklanja.
Nekaterim kraticam glasovni sestav omogoča, da jih govorci izgovarjajo nečrkovalno, zato prehajajo med navadno (nekratično) lastno- ali občnoimensko besedje (npr.: EMŠO, emšo). S tem nastopajo kot sklonljive leksikalne enote (npr.: emšo, emša, emšu ...).
Kratice UNESCO, NUK ipd. običajno umeščamo v 3. moško sklanjatev. V takem primeru jih ne sklanjamo. (Tudi sama se raje nagibam k temu.)
Če pa dobijo status besede, potem nastanejo tvorjenke. V takem primeru jih sklanjamo po 1. moški sklanjatvi.
Kadar pa se kratica skladenjsko uporabi kot sestavina besedne zveze (npr.: ABC-kartica namesto kartica za avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje), jo zapisujemo kot zloženko, ki je z vezajem povezana z jedrno besedo in se tako tudi sklanja.
