Moodle Sistem za upravljanje učenja (Learning management system) je že v verziji 3.9 (trenutna najnovejša verzija je 4.0) upošteval in implementiral priporočila konzorcija svetovnega spleta (World wide web Consortium) imenovana WCAG 2.1 AA. V okviru teh priporočil razvijalci pri Moodlu pripravljajo in dopolnjujejo spletna okolja za lažji dostop učencem s posebnimi potrebami in tako spodbujajo inkluzivno pedagogiko.
Konec leta 2019 so pri Moodlu tudi zaprosili za revizijo s strani WebKeyIT za namen preverbe dostopnosti storitev v okviru Moodlovega sistem za učenje. V okviru te revizije je bilo izbranih 20 ključnih oziroma značilnih strani, namenjenih tako učencem oziroma študentom, kot tudi učiteljem in skrbnikom učilnic. S tem so pokrili večji del uporabnikov, ki dejansko koristi njihove storitve.
Strani, ki so bile revizirane so med drugimi tudi stran za prijavo, glavna stran (dashboard), stran za kvize, koledar, stran predmeta (Course page), stran z udeleženci in ocenjevalni list (gradebook). V okviru pregleda so revizorji tudi našli nekaj primankljajev, ki uporabnikom otežujejo optimalno uporabo Moodle LMS. Na podlagi poročila so pri Moodlu odpravili pomankljivosti in posodobitve vpeljali v verziji 3.10 in s tem pridobili akreditacijo WCAG 2.1 AA. Pri Moodlu so se tudi zavezali, da bodo sledili trendom in potrebam glede dostopnosti njihovih spletnih strani. O snovanju dostopnih vsebin si lahko preberete tudi na Moodlovi dokumentaciji za dostopno vsebino.
Moodle torej stremi k inkluzivnim spletnim stranem, dostopnim čimvečjemu številu udeležencev v vzgojno izobraževalnih ustanovah, ne glede na njihov morebitni primankljaj. V okviru tega je vredno omeniti tudi kombinirano učenje, ki pride še posebej (al pa predvsem) do izraza ob uporabi Moodlovih storitev.
Kombinirano učenje oziroma mešano učenje (ang. blended learning) je sodobna učna praksa pri kateri kombiniramo dva različna pristopa k poučevanju. Prvi izmed teh je že ustavljen, tradicionalni pristop, pri katerem je učitelj oziroma izvajalec aktivni prenašalec znanja, učenci ozioroma udeleženci pa pasivni prejemniki znanja. V drugi vrsti pa imamo tako imenovano e-izobraževanje pri katerem sta izvajalec in udeleženec (načeloma) prostorsko ločena in poteka s pomočjo IKT. Cilj take metode učenja je pomagati udeležencem z vsebinami pri katerih potrebujejo pomoč in hkrati, da lahko udeleženci sami tudi ovrednotijo, če za določeno snov morebiti ne potrebuje pomoči.
Pri tem velja omeniti da kombinirano učenje ni enako obrnjenemu učenju, pri katerem imamo ločeno uporabo IKT ter tradicionalnih metod poučevanja. Pri obrnjenemu učenju gre primarno za predpripravo udeležencev s pomočjo IKT za aktivno udeležbo v sklopu tradicionalnih metod poučevanja. Seveda pa to ne izključuje možnosti, da obrnjeno učenje tudi dodamo k kombiniranem učenju.
Za namen raziskovanja inkluzije (in učinkovitosti le-te) v Evropi je bila izpeljana tudi raziskava poimenovana “Izboljšanje učenja preko digitalnih orodij in praks: Kako lahko digitalna tehnologija v obveznem šolstvu pripomore k večji inkluziji” (ang. Enhancing Learning Through Digital Tools and Practices: How Digital Technology in Compulsory Education Can Help Promote Inclusion). V okviru raziskave so rezultati pokazalo, da ima digitalna tehnologija lahko mnogo koristi v razredu, kot so prenosljive in tehnične veščine ter hkrati kritično mišljenje. Na individualnem nivoju pa so učitelji soočeni z izzivom uporabe digitalnih orodij za pomoč učencem, ki to potrebujejo pri čemer še vedno izpolnjejo minimalne standarde znanja. Poleg tega je tudi Evropska delovna skupina za šolske seminarje imela razpravo na to temo na podlagi proučevanja primerov, o kateri si lahko več preberete na tej povezavi.
Na podlagi poročila lahko izluščimo nekaj ključnih ugotovitev. Ob pravilni implementaciji lahko digitalna tehnologija ponudi množico rešitev za inkluzivno poučevanje:
Prispevku prilagamo še povezavo do spletne strani BLENDI, kjer so na voljo povezave oziroma dostopi do različnih orodij in pripomočkov, ki lahko pripomorejo k boljši izkušnji pri poučevanju s pomočjo tehnologije. Je na nek način zbirka različnih uporabnih programov in rešitev (vredno je omeniti, da marsikatero izmed teh orodij zahteva registracijo nekatera pa so tudi plačljiva), kot so:
Glavna vira prispevka:
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževalno omrežje (SIO), sio.si
Pustite komentar z odgovorom na to temo spodaj.
Konec leta 2019 so pri Moodlu tudi zaprosili za revizijo s strani WebKeyIT za namen preverbe dostopnosti storitev v okviru Moodlovega sistem za učenje. V okviru te revizije je bilo izbranih 20 ključnih oziroma značilnih strani, namenjenih tako učencem oziroma študentom, kot tudi učiteljem in skrbnikom učilnic. S tem so pokrili večji del uporabnikov, ki dejansko koristi njihove storitve.
Strani, ki so bile revizirane so med drugimi tudi stran za prijavo, glavna stran (dashboard), stran za kvize, koledar, stran predmeta (Course page), stran z udeleženci in ocenjevalni list (gradebook). V okviru pregleda so revizorji tudi našli nekaj primankljajev, ki uporabnikom otežujejo optimalno uporabo Moodle LMS. Na podlagi poročila so pri Moodlu odpravili pomankljivosti in posodobitve vpeljali v verziji 3.10 in s tem pridobili akreditacijo WCAG 2.1 AA. Pri Moodlu so se tudi zavezali, da bodo sledili trendom in potrebam glede dostopnosti njihovih spletnih strani. O snovanju dostopnih vsebin si lahko preberete tudi na Moodlovi dokumentaciji za dostopno vsebino.
Moodle torej stremi k inkluzivnim spletnim stranem, dostopnim čimvečjemu številu udeležencev v vzgojno izobraževalnih ustanovah, ne glede na njihov morebitni primankljaj. V okviru tega je vredno omeniti tudi kombinirano učenje, ki pride še posebej (al pa predvsem) do izraza ob uporabi Moodlovih storitev.
Kombinirano učenje oziroma mešano učenje (ang. blended learning) je sodobna učna praksa pri kateri kombiniramo dva različna pristopa k poučevanju. Prvi izmed teh je že ustavljen, tradicionalni pristop, pri katerem je učitelj oziroma izvajalec aktivni prenašalec znanja, učenci ozioroma udeleženci pa pasivni prejemniki znanja. V drugi vrsti pa imamo tako imenovano e-izobraževanje pri katerem sta izvajalec in udeleženec (načeloma) prostorsko ločena in poteka s pomočjo IKT. Cilj take metode učenja je pomagati udeležencem z vsebinami pri katerih potrebujejo pomoč in hkrati, da lahko udeleženci sami tudi ovrednotijo, če za določeno snov morebiti ne potrebuje pomoči.
Pri tem velja omeniti da kombinirano učenje ni enako obrnjenemu učenju, pri katerem imamo ločeno uporabo IKT ter tradicionalnih metod poučevanja. Pri obrnjenemu učenju gre primarno za predpripravo udeležencev s pomočjo IKT za aktivno udeležbo v sklopu tradicionalnih metod poučevanja. Seveda pa to ne izključuje možnosti, da obrnjeno učenje tudi dodamo k kombiniranem učenju.
Za namen raziskovanja inkluzije (in učinkovitosti le-te) v Evropi je bila izpeljana tudi raziskava poimenovana “Izboljšanje učenja preko digitalnih orodij in praks: Kako lahko digitalna tehnologija v obveznem šolstvu pripomore k večji inkluziji” (ang. Enhancing Learning Through Digital Tools and Practices: How Digital Technology in Compulsory Education Can Help Promote Inclusion). V okviru raziskave so rezultati pokazalo, da ima digitalna tehnologija lahko mnogo koristi v razredu, kot so prenosljive in tehnične veščine ter hkrati kritično mišljenje. Na individualnem nivoju pa so učitelji soočeni z izzivom uporabe digitalnih orodij za pomoč učencem, ki to potrebujejo pri čemer še vedno izpolnjejo minimalne standarde znanja. Poleg tega je tudi Evropska delovna skupina za šolske seminarje imela razpravo na to temo na podlagi proučevanja primerov, o kateri si lahko več preberete na tej povezavi.
Na podlagi poročila lahko izluščimo nekaj ključnih ugotovitev. Ob pravilni implementaciji lahko digitalna tehnologija ponudi množico rešitev za inkluzivno poučevanje:
- Podporna tehnologija lahko pomaga udeležencem z raznolikimi in/ali kompleksnimi posebnimi potrebami pri udeležbi v učnem procesu
- e-učenje, odprto učenje in različni MOOC-i lahko pripomorejo k boljši dostopnosti kakovostnega učenja za učence iz socialno-ekonomsko ogroženih okoliščin
- robotika in umetna inteligenca lahko pripomoreta k boljšemu učenju, usmerjenem v učečega se, tudi s pomočjo doživetvenih (immersive) tehnologij
- telefonija, računalniki in internet lahko pomagajo pri premoščanju ovir med šolo in domom, s pomočjo domačih aktivnosti, ki jih vodi učitelj, boljše podpore in virov za starše
Prispevku prilagamo še povezavo do spletne strani BLENDI, kjer so na voljo povezave oziroma dostopi do različnih orodij in pripomočkov, ki lahko pripomorejo k boljši izkušnji pri poučevanju s pomočjo tehnologije. Je na nek način zbirka različnih uporabnih programov in rešitev (vredno je omeniti, da marsikatero izmed teh orodij zahteva registracijo nekatera pa so tudi plačljiva), kot so:
- Wiki/Sodelovalno pisanje (Google docs, MSOffice 365, Moodle, …)
- Blogi (Wix, wordpress, …)
- Forumi (Google classroom, MS Teams, Slack, …)
- Spletna komunikacija (Zoom, MS Teams, Google Hangouts, …)
- Kvizi in ankete (HotPotatoes, Survey Monkey, Survey Legens, Google Forms, Kahoot, …)
- Virtualna resničnost (CoSpaces edu, Wallame, 3DBear, Roundme, Google Earth VR, Tilt Brush, IrisVR, …)
- Spremenjena resničnost (and. Augmented reality)(Assemblr, 3DBear, LeoApp, Quiver, …)
Glavna vira prispevka:
- https://www.schooleducationgateway.eu/en/pub/latest/news/blended-learning-for-inclusion.htm
- The Moodle LMS achieves WCAG 2.1 AA Accessibility compliance - Moodle
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževalno omrežje (SIO), sio.si
Pustite komentar z odgovorom na to temo spodaj.
