Eurydice Slovenija RS ne podpira mandata predsedstvu Sveta EU za nadaljevanje pogajanj z evropskim parlamentom

Trenutno berete:
Eurydice Slovenija RS ne podpira mandata predsedstvu Sveta EU za nadaljevanje pogajanj z evropskim parlamentom

Na spletišču ministrstva za izobraževanje je z dne 30. 5. 2015 objavljeno sporočilo za javnost, da RS zaradi pomanjkljive zaščite nevtralnosti interneta v kompromisnem besedilu TSM uredbe ne podpira mandata predsedstvu Sveta EU za nadaljevanje pogajanj z evropskim parlamentom.


Latvijsko predsedstvo želi pridobiti za nov kompromisni predlog TSM uredbe nov mandat za tretji neformalni trialog predviden 2. 6. 2015, z namenom, da zaključi pogajanja.
Republika Slovenija sicer ceni napore predsedstva v neformalnih pogajanjih z Evropskim parlamentom kot tudi dosedanji napredek pri izboljšavi besedila na področju nevtralnosti interneta, vendar v kompromisnem besedilu predsedstva vzroki za naš dosedanji vsebinski pridržek glede nevtralnosti interneta še niso odpravljeni v celoti. V tem kontekstu je za nas še vedno problematična možnost ponujanja storitev s posebnimi zagotovili glede kakovosti prenosa s strani operaterjev in ponudnikov vsebin, aplikacij in storitev, če so te različne od storitve dostopa do interneta, saj ni povsem jasno razlikovanje med obema. Še vedno so namreč prisotne pomenske nejasnosti med obrazložitvijo uvodne izjave št. 11 (prej 7) in odstavkom 5 (prej 3) v 3. členu, ki bi lahko privedle do tega, da bi operaterji lahko znotraj interneta ponujali in zagotavljali nekatere vsebine z višjo kakovostjo prenosa kot za ostali internetni promet. Ocenjujemo, da kompromisni predlog v tem delu ni dovolj jasen in ne zagotavlja, da ne bi bilo možnosti zlorabe osnovnih načel zaščite nevtralnosti interneta, ki jih odločno zagovarjamo ter jih imamo že uveljavljena v nacionalni zakonodaji. Zato Slovenija podelitve mandata predsedstvu za naslednji neformalni tiralog ne more podpreti, kar pa še ne pomeni tudi končne odločitve o podpori morebitnemu političnemu dogovoru, saj bomo pri tem upoštevali morebitni napredek pri končnem besedilu glede izpostavljenega vprašanja.

V kompromisnem besedilu predsedstva vzroki za dosedanji vsebinski pridržek glede nevtralnosti interneta še niso odpravljeni v celoti. Še vedno menimo, da kompromisni predlog ni dovolj jasen in ne zagotavlja, da ne bi bilo možnosti zlorabe osnovnih načel zaščite nevtralnosti interneta, ki jih odločno zagovarjamo ter jih imamo že uveljavljena v nacionalni zakonodaj. Na načelnem nivoju smo prepričani, da ni tehtnega razloga za povezovanje storitev internetnega dostopa z drugimi storitvami, ki to niso. V duhu kompromisa z ostalimi članicami sicer nismo izrecno nasprotovali temu povezovanju, vendar smo ob tem jasno zagovarjali stališče, da se s takim povezovanjem ne sme odpirati možnosti ponujanja storitev v nasprotju z načeli nevtralnosti interneta. V tem kontekstu je še vedno problematična možnost ponujanja storitev s posebnimi zagotovili glede kakovosti prenosa s strani operaterjev in ponudnikov vsebin, aplikacij in storitev, če so te različne od storitve dostopa do interneta. Še vedno namreč ni povsem jasno razlikovanje med storitvami dostopa do interneta in storitvami elektronskih komunikacij, ki to niso. V novem kompromisnem besedilu so tako še vedno prisotne pomenske nejasnosti med obrazložitvijo uvodne izjave št. 11 (prej 7) in odstavkom 5 (prej 3) v 3. členu, ki bi lahko privedle do tega, da bi operaterji lahko znotraj interneta ponujali in zagotavljali nekatere vsebine z višjo kakovostjo prenosa kot za ostali internetni promet (čemur sicer izrecno nasprotujemo). V tem primeru bi operaterji torej imeli motiv, da prepričajo končne uporabnike, da si zagotovijo kakovostnejši prenos proti dodatnemu plačilu. Tisti, ki ne bodo pripravljeni plačati za dodatno kakovost prenosa, bi posledično lahko utrpeli poslabšanje kakovosti storitve (splošnega) dostopa do interneta. Operaterji torej ne bodo imeli motiva za izboljševanje kapacitet in zmogljivosti svojih omrežij, v katerih prenašajo internetni promet oz. jih vsaj ne bodo pripravljeni dati v uporabo brez posebnega plačila s strani ponudnikov storitev ali končnih uporabnikov. To pa pri uporabi (splošnega) dostopa do interneta ne bi bilo v korist največjega kroga končnih uporabnikov in potrošnikov.

Tudi glede stroškov gostovanja menimo, da so v kompromisnem besedilu novi roki verjetno preveč ambiciozni in neizvedljivi. Želeli bi si, da bi imela Evropska komisija zadosti časa (najmanj eno leto), da opravi podroben pregled veleprodajnega trga in pripravi ustrezen zakonodajni predlog, in da bi bilo dovolj časa za izpeljavo vseh zakonodajnih postopkov. Vsekakor bi si želeli, da kratki roki in morebitna slabša kakovost pregleda ne bi imela neželenih posledic na nacionalne cene in na pravno varnost. Menimo namreč, da sta realistična ocena stanja in premišljena zakonodaja predpogoj za pravno varnost, izogniti pa bi se želeli tudi neželenim posledicam, npr. na nacionalne cene.

Ogled sporočila na izvorni strani...

- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si
 

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Podobne teme

  • Članek
Evropska komisija je 1. marca 2024 objavila pregled svojih glavnih rezultatov od začetka mandata...
Odgovori
0
Ogledi
64

Oglasi nam pomagajo pri vzdrževanju strani. Odstranite oglase z nadgradnjo računa tukaj.

Pregled po e-pošti: Naročite se!

Zadnji prispevki

Nazaj
Na vrhu