Pedagoški inštitut in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sta na skupni novinarski konferenci (posnetek STA) hkrati z mednarodno objavo predstavila rezultate mednarodne raziskave bralne pismenosti četrtošolcev PIRLS 2021 za Slovenijo. Predstavitev se je odvila hkrati z mednarodno objavo prvih rezultatov te mednarodne raziskave.
Raziskavo že od začetka njenega obstoja izvaja Pedagoški inštitut, kar velja tudi za krog raziskave v letu 2021. Nacionalna koordinatorka raziskave je dr. Eva M. Klemenčič, ki je tudi predstavila najnovejše rezultate.
Ključni namen raziskave PIRLS je preverjanje bralne pismenosti učenk in učencev konec 4. razreda (povprečna starost približno 10 let), izvaja pa se v petletnih ciklih. Slovenija v raziskavi sodeluje že 20 let, od samega začetka leta 2001. Gre za pomembno raziskavo, saj meri ključno kompetenco za učenje in je temelj vseh drugih pismenosti. Bralno pismenost meri tako na nižji stopnji izobraževanja, v času, ko se zaključuje učenje branja in ko otroci vstopajo v obdobje šolanja, ko branje postane glavno orodje za (samostojno) učenje.
»Bralna pismenost je naša osrednja skrb, saj postavlja podlago za učenje in omogoča vsakemu posamezniku aktivno vključevanje v družbo,« je v uvodnem nagovoru poudaril minister za vzgojo in izobraževanje, dr. Darjo Felda in se zahvalil Pedagoškemu inštitutu, seveda pa tudi šolam, učencem in staršem, ki so sodelovali pri raziskavi spomladi leta 2021, v času epidemije, po večmesečnem zaprtju šol.
Vir in več informacij: PeI, 15. 5. 2023 in MVI, 17. 5. 2023
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, eurydice.si
Pustite komentar z odgovorom na to temo spodaj.
Raziskavo že od začetka njenega obstoja izvaja Pedagoški inštitut, kar velja tudi za krog raziskave v letu 2021. Nacionalna koordinatorka raziskave je dr. Eva M. Klemenčič, ki je tudi predstavila najnovejše rezultate.
Ključni namen raziskave PIRLS je preverjanje bralne pismenosti učenk in učencev konec 4. razreda (povprečna starost približno 10 let), izvaja pa se v petletnih ciklih. Slovenija v raziskavi sodeluje že 20 let, od samega začetka leta 2001. Gre za pomembno raziskavo, saj meri ključno kompetenco za učenje in je temelj vseh drugih pismenosti. Bralno pismenost meri tako na nižji stopnji izobraževanja, v času, ko se zaključuje učenje branja in ko otroci vstopajo v obdobje šolanja, ko branje postane glavno orodje za (samostojno) učenje.
»Bralna pismenost je naša osrednja skrb, saj postavlja podlago za učenje in omogoča vsakemu posamezniku aktivno vključevanje v družbo,« je v uvodnem nagovoru poudaril minister za vzgojo in izobraževanje, dr. Darjo Felda in se zahvalil Pedagoškemu inštitutu, seveda pa tudi šolam, učencem in staršem, ki so sodelovali pri raziskavi spomladi leta 2021, v času epidemije, po večmesečnem zaprtju šol.
- Izvajanje raziskave v času epidemije
- Rezultati slabši v primerjavi z letom 2016
- Slovenski otroci manj naklonjeni branju
- Akcijski načrt za razvoj bralne pismenosti v zaključni fazi priprave
Vir in več informacij: PeI, 15. 5. 2023 in MVI, 17. 5. 2023
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, eurydice.si
Pustite komentar z odgovorom na to temo spodaj.
