Prvošolci se (še) ne bodo učili tujega jezika

Krčenje javnih sredstev za šolstvo se vse bolj zajeda v program osnovne šole. Jeseni najverjetneje v prvem razredu devetletke ne bo zaživel pouk tujega jezika v okviru rednega pouka.

Več na izvorni strani http://www.rtvslo.si/slovenija/prvosolci-se-se-ne-bodo-ucili-tujega-jezika/365145
- - -
Piše: Nataša Lang | Vir: rtvslo.si

 

[lebdim]

Najprej naj se otročki in osnovnošolci naučijo slovenskega jezika zadosti dobro, šele potem naj gredo na učenje tujih jezikov ... Me ne preseneča, da nekateri potem znajo tuje jezike skoraj bolje kot domačega.

Komentar, @Mladi učitelj ?

 

[lebdim]

sem hotel napisat otroci ...

 

[lebdim]

Saj je dobro, da zna vsak od nas vsaj en tuj jezik ali dva, ampak recimo, da se nekateri dojenčki skorajda hodijo učit tuje jezike, mi je pa malo mimo ...

 

[Poppy]

Saj je dobro, da zna vsak od nas vsaj en tuj jezik ali dva, ampak recimo, da se nekateri dojenčki skorajda hodijo učit tuje jezike, mi je pa malo mimo ...

Lebdim, mislim, da se motiš.
Tuje jezike se tako zgodaj uvaja zato, ker otroški možgani funkcionirajo drugače in veliko lažje sprejemajo tuj jezik kot starejši otroci in odrasli. Poglej, kdaj so optimalna leta za učenje jezika. Iz trebuha dalje, pa prvih nekaj let. Saj tu materni jezik je pravzaprav tuj jezik, saj ne pride "inštaliran na matični plošči".

Druga stvar pa je ta, kako ure tujega jezika v drugem razredu potekajo. Vsekakor ne ob učbeniku in kupu slovničnih vaj. Če je učitelj kolikor toliko dober, se učenci sploh ne zavedajo, da se kaj učijo. Gre za spoznavanje z jezikom, da dobi otrok malo "posluh", vsebinsko pa se mora učni načrt pokrivati s snovjo pri ostalih predmetih (medpredmetno povezovanje).

 

[lebdim]

@Poppy , aja no kul ... Saj ni nič narobe z učenjem tujih jezikov. Naj poteka učenje tujih jezikov vsaj v začetni fazi preko igre, torej tako, "da se učenci sploh ne zavedajo, da se kaj učijo".

Pa tudi, meni kot bolj naravoslovnemu tipu, mi je vedno šla slovnica pri angleščini in nemščini precej bolje kot besedišče. Vi kot jezikoslovka verjetno znate pojasniti, zakaj gre nekaterim bolje slovnica, drugim pa besedišče ...

 

[Poppy]

Ah, ne vem. Znanstvene razlage in ustreznih virov nimam. Če povem po domače, eni so bolj matematični tipi in jim leži slovnica, drugi pa imajo tudi posluh za jezik, tako kot ga imamo za glasbo. Ali ga imaš ali ga pa nimaš. Se da delati in trenirati, ampak tisti, ki tega nimajo v sebi, se težko primerjajo s tistimi, ki jim jezik teče kot namazan.

 

[lebdim]

@Poppy , ja saj ravno to je Recimo pri angleščini - word formation in vstavljanje določene besede v sobesedilo (torej naloga tipa: vstavi eno besedo) sta bili zame nočna mora, ker nikoli nisem vedel, na kakšen način se to učiti, da bo šlo. In recimo še zdaj ne vem čisto točno, kako ali pa sploh, če se to lahko naučiš. Ker tukaj je po moje tisto ključno, ali imaš ta "posluh za jezik" ali pa ne. Vsak se lahko nauči čase, pravila za if-stavke, slovnična pravila itd..., mislim pa, da se ne moreš naučit ravno word-formation recimo.
Imel sem npr. sošolke v gimnaziji, ki so se učile angleščino tudi po dva tedna pred testom, pa so vedno skoraj pisale negativno.

Kaj vi pravite na splošno o tem, @Poppy ?

 

[lebdim]

Ker se mi je vedno zdelo, da bi za word-formation potreboval zraven cel slovar, oz. da bi skoraj moral "znati na pamet" slovar, da bi to zakapiral. Ker tukaj pa ni nekega pravila, ki bi se ga lahko držal, ne ... Saj iz konteksta že mogoče razbereš, ali gre pri iskani besedi za samostalnik, glagol, pridevnik ali prislov; nimaš pa nobenega jasnega pravila za končnice (npr. velikokrat nisem vedel, ali paše im-, in-, un-, um-, imp-, mis-,.....)

 

[Poppy]

Za word formation res potrebuješ posluh oziroma leta "inputa" - poslušanja, branja ... kar tako se s seznama težko naučiš besede, niti to nima nekega dolgoročnega smisla.

 

[lebdim]

No, ampak @Poppy , kaj pa pravite na tisto mojo trditev, da so se nekatere sošolke iz gimnazije učile tudi po dva tedna pred testom, pa so na koncu pisale skoraj vedno negativno?