Prosim za pomoč - slovenščina

Trenutno berete:
Prosim za pomoč - slovenščina

Pozdravljeni!

Pri učenju sem naletela na nekaj vprašanj, na katera nimam prepričljivih odgovorov.

Prosim za pomoč.

1. Stalni besedni red v povedi.
2. Temeljni mejniki v zgodovini skj.
3. Pravopis (Kaj vse je tu potrebno povedati? Da ga je napisal Jože Toporišič s sodelavci - katerega leta?, da je sestavljen iz dveh delov (pravila in slovar), naštejem nekaj poglavij iz prvega dela [raba velike in male začetnice, prevzete besede, ločila, pisanje skupaj in narazen, predlogi, deljenje, glasoslovje, glasovi, oblikoslovje, samostalnik, glagol, pridevniška beseda, zaimki ...], kaj še?)
4. Razlika med poudarkom in naglasom (Naglas je besedno znamenje. Poudarek je besedilna prvina in se nanaša na besedo, ki jo v povedi ali njenem delu glasneje izgovorimo. Naglas stoji na samoglasniku, lahko je pa tudi na zlogotvornem r (vrt, krt) in ga v tem primeru izgovarjamo s polglasnikom. Naglas lahko spremni pomen besede. Kaj še ob tem povedati?)
5. SSKJ(Kaj vse tu povedati? Sestavo geselskega članka? Kaj še?)
6. Katere jezikovne priročnike uporabljaš pri svojem delu?

Že vnaprej hvala za odgovore in upam, da bodo v pomoč tudi drugim.
 
Prispevki
14
Naziv
mag. prof.
Zavod
/
Področje
  1. Osnovna šola
  2. Poklicne in strokovne šole
  3. Gimnazija
Pozdravljeni!

Pri učenju sem naletela na nekaj vprašanj, na katera nimam prepričljivih odgovorov.

Prosim za pomoč.

1. Stalni besedni red v povedi.
2. Temeljni mejniki v zgodovini skj.
3. Pravopis (Kaj vse je tu potrebno povedati? Da ga je napisal Jože Toporišič s sodelavci - katerega leta?, da je sestavljen iz dveh delov (pravila in slovar), naštejem nekaj poglavij iz prvega dela [raba velike in male začetnice, prevzete besede, ločila, pisanje skupaj in narazen, predlogi, deljenje, glasoslovje, glasovi, oblikoslovje, samostalnik, glagol, pridevniška beseda, zaimki ...], kaj še?)
4. Razlika med poudarkom in naglasom (Naglas je besedno znamenje. Poudarek je besedilna prvina in se nanaša na besedo, ki jo v povedi ali njenem delu glasneje izgovorimo. Naglas stoji na samoglasniku, lahko je pa tudi na zlogotvornem r (vrt, krt) in ga v tem primeru izgovarjamo s polglasnikom. Naglas lahko spremni pomen besede. Kaj še ob tem povedati?)
5. SSKJ(Kaj vse tu povedati? Sestavo geselskega članka? Kaj še?)
6. Katere jezikovne priročnike uporabljaš pri svojem delu?

Že vnaprej hvala za odgovore in upam, da bodo v pomoč tudi drugim.
1. Besedni red je povezan s sobesedilom. Eno od načel besednega reda v SLJ je ČLENITEV PO AKTUALNOSTI. To pomeni, da najprej povemo bolj znani del, nato pa sledi neznani, novi del. Za več inf. predlagam poljudno razlago: Besedni red ali strokovnejše odgovore: Jezikovna svetovalnica | ISJFR ZRC SAZU.

2. Zelo na kratko, predlagam podrobnejše brskanje o vsaki točki:
- Brižinski spomeniki (ok. leta 1000), prvi ohranjeni zapis slovenskega jezika, napisani v karolinški minuskuli.
- Celovški in Stiški rokopis (14. in 15. stoletje), vsebujeta prve narečne besede.
- Primož Trubar: Katekizem in Abecednik (1550) – nastanek knjižnega jezika (pisava je nemška gotica, od 1555 pa piše v bohoričici).
- Jurij Dalmatin prevede Biblijo (1584) in Adam Bohorič napiše prvo slovnico slovenskega jezika – Zimske urice proste (1584, napisana je v latinščini), Sebastijan Krelj napiše Otročji biblijo.
- Valentin Vodnik napiše prvo slovnico v slovenščini: Pismenost in gramatika za perve šole (1811), Marko Pohlin Kraynsko Gramatiko.
- France Prešeren: Poezije (1847) – pisava: gajica, Jernej Kopitar napiše Slovnico slovenskega jezika na Kranjskem.
- Leta 1899 je izšel Slovenski pravopis, 1970-1991 izhaja SSKJ.

3. Pravopisa ni napisal Toporišič, je pa sodeloval pri nastajanju. Na kratko o Slovenskem pravopisu:
v njem najdemo Informacije o pravopisnih pravilih (2003). Je normativen, kar pomeni, da je v njem zajeta slovenska knjižna norma. Sestavljen je iz dveh delov: iz Pravil in slovarskega dela, v katerem so besede navedene po abecedi.
Pravopis nas uči o zapisovanju glasov s črkami (glasba), rabi velike in male začetnice (Kranjska Gora), ločil (. , ! ? ; : »« () ... ' /), deljenju besed (ma-ti), pisanju skupaj, narazen in z vezajem (kranjskogorski, slovensko-nemški) ter o pisanju prevzetih besed (kokakola).

4. Poudarek in naglas: se strinjam z zapisanim. Preprosto povedano poudarimo besedo v stavku/povedi, naglasimo pa besedo. Omenila bi, da s poudarkom damo vsebini večjo pomembnost in da je odvisen od sporočila oz. govorca - kaj želi poudariti. Naglas pa se naučimo z besedo.
POUDAREK: Najpomembnejšo besedo v povedi ali njem delu izgovorimo glasneje in krepkeje ter jo s tem poudarimo. Slovenski besedni red določa, da je najpomembnejša beseda po navadi na koncu stavka. Če spremenimo vrstni red besed, je lahko poudarjena beseda tudi na katerem drugem mestu. Tonski potek v povedi ali v delu povedi se imenuje intonacija. Ta je lahko končna ali nekončna. Končna intonacija nam pove, ali je poved pripovedna, vprašalna/želelna ali vzklična.
NAGLAS: še npr. naglasna znamenja, besede z več naglasi (npr. živinozdravnik, avtocesta) ali tiste brez naglasa (ga, ti, že ...).

5. SSKJ: Izhajal med 1970 in 1991 (5 knjig), je eden pomembnejših mejnikov v razvoju slovenskega knjižnega jezika, imamo tudi spletno verzijo, je enojezični in razlagalni slovar, vključuje tudi podatek o naglasu. In ja, sestavo slovarja.

6. Katere jezikovne priročnike uporabljaš pri svojem delu pa je odvisno od tebe. SSKJ, pravopis, tudi kakšen dvojezični.

Upam, da je bil moj odgovor v pomoč. Če še kaj potrebuješ, kar napiši. :)
 
1. Besedni red je povezan s sobesedilom. Eno od načel besednega reda v SLJ je ČLENITEV PO AKTUALNOSTI. To pomeni, da najprej povemo bolj znani del, nato pa sledi neznani, novi del. Za več inf. predlagam poljudno razlago: Besedni red ali strokovnejše odgovore: Jezikovna svetovalnica | ISJFR ZRC SAZU.

2. Zelo na kratko, predlagam podrobnejše brskanje o vsaki točki:
- Brižinski spomeniki (ok. leta 1000), prvi ohranjeni zapis slovenskega jezika, napisani v karolinški minuskuli.
- Celovški in Stiški rokopis (14. in 15. stoletje), vsebujeta prve narečne besede.
- Primož Trubar: Katekizem in Abecednik (1550) – nastanek knjižnega jezika (pisava je nemška gotica, od 1555 pa piše v bohoričici).
- Jurij Dalmatin prevede Biblijo (1584) in Adam Bohorič napiše prvo slovnico slovenskega jezika – Zimske urice proste (1584, napisana je v latinščini), Sebastijan Krelj napiše Otročji biblijo.
- Valentin Vodnik napiše prvo slovnico v slovenščini: Pismenost in gramatika za perve šole (1811), Marko Pohlin Kraynsko Gramatiko.
- France Prešeren: Poezije (1847) – pisava: gajica, Jernej Kopitar napiše Slovnico slovenskega jezika na Kranjskem.
- Leta 1899 je izšel Slovenski pravopis, 1970-1991 izhaja SSKJ.

3. Pravopisa ni napisal Toporišič, je pa sodeloval pri nastajanju. Na kratko o Slovenskem pravopisu:
v njem najdemo Informacije o pravopisnih pravilih (2003). Je normativen, kar pomeni, da je v njem zajeta slovenska knjižna norma. Sestavljen je iz dveh delov: iz Pravil in slovarskega dela, v katerem so besede navedene po abecedi.
Pravopis nas uči o zapisovanju glasov s črkami (glasba), rabi velike in male začetnice (Kranjska Gora), ločil (. , ! ? ; : »« () ... ' /), deljenju besed (ma-ti), pisanju skupaj, narazen in z vezajem (kranjskogorski, slovensko-nemški) ter o pisanju prevzetih besed (kokakola).

4. Poudarek in naglas: se strinjam z zapisanim. Preprosto povedano poudarimo besedo v stavku/povedi, naglasimo pa besedo. Omenila bi, da s poudarkom damo vsebini večjo pomembnost in da je odvisen od sporočila oz. govorca - kaj želi poudariti. Naglas pa se naučimo z besedo.
POUDAREK: Najpomembnejšo besedo v povedi ali njem delu izgovorimo glasneje in krepkeje ter jo s tem poudarimo. Slovenski besedni red določa, da je najpomembnejša beseda po navadi na koncu stavka. Če spremenimo vrstni red besed, je lahko poudarjena beseda tudi na katerem drugem mestu. Tonski potek v povedi ali v delu povedi se imenuje intonacija. Ta je lahko končna ali nekončna. Končna intonacija nam pove, ali je poved pripovedna, vprašalna/želelna ali vzklična.
NAGLAS: še npr. naglasna znamenja, besede z več naglasi (npr. živinozdravnik, avtocesta) ali tiste brez naglasa (ga, ti, že ...).

5. SSKJ: Izhajal med 1970 in 1991 (5 knjig), je eden pomembnejših mejnikov v razvoju slovenskega knjižnega jezika, imamo tudi spletno verzijo, je enojezični in razlagalni slovar, vključuje tudi podatek o naglasu. In ja, sestavo slovarja.

6. Katere jezikovne priročnike uporabljaš pri svojem delu pa je odvisno od tebe. SSKJ, pravopis, tudi kakšen dvojezični.

Upam, da je bil moj odgovor v pomoč. Če še kaj potrebuješ, kar napiši. :)
Hvala za tako izčrpen odgovor. K sreči sem vmes že uspešno opravila strokovnega. Upam pa, da bodo tile odgovori v pomoč še komu, ki se pripravlja na izpit. Med drugim sem imela vprašanje o poudarku in naglasu in sem povedala nekaj v tem smislu. Pri vprašanju o SSKJ pa sem le povedala, da je to abecedni priročni, da so v njem zapisana gesla po abecedi, nato pa sem že opisovala geselski članek. In je bila gospa zadovoljna. :)
 

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Podobne teme

Zadnji prispevki

Na vrhu