Ksihta, tvoji argumenti so tako nedorasli kot tvoja percepcija intelekta. Da o tem "kateri nič je manj nič od nič, in obratno" sploh ne zgubljam besed.
"10 mesecov delati za nič, to je pravi nič". Zveniš kot da je plačilo edino kar šteje. Izkušnje, spoznavanje kolektiva, mreženje, nestagnacija, dodatno izobraževanje, itd.
Predno sodimo o napačnem razmišljanju, ali slabše, predno sodimo o "neintelektu" razmišljajočih je verjetno dobro razmisliti o naslednjih treh stvareh:
- Pripravništvo kot tako ne sme biti dojeto zgolj kot vir zasluzka, ampak opcija, ki odpira nove možnosti. Vsekakor je PRAV in LEPO, da smo za opravljanje pripravništva plačani, a to ni primarnega pomena. Če trdiš/-te, da je to primarnega pomena, potem je mnogo lazje najti začasno delo nekje drugje.
- Tako rado se poudarja, da je potrebno počakati samo še par mesecov in dosegli bomo PLAČILO, a ob tem se pozablja sledeče:
1) Marsikdo na razpis ne bo sprejet, zato je njegovo plačilo ničelno in njegove formalne izkušnje so ničelne.
2) Oseba, ki na razpis ne bo sprejeta, bo na tega morala čakati verjetno še najmanj pol leta. Iz tega sledi, da bo pri marsikomu čakalna doba že skoraj 1.5 leta, če ne kaj več.
- Zelo pomembno: z vsakim mesecem, ki ga izgubimo bodisi s čakanjem na 1. razpis, ali še slabše, na 2. razpis, izgubljamo možnost do dejanske zaposlitve.
Sam mnogo lažje sprejmem dejstvo, da sem delal brezplačno in sem sedaj ujel potencialno zaposlitev, kot pa da sem bil za prirpavništvo plačan ter mi je zaradi 1.5 leta čakanja, dejanska zaposlitev "ušla".
Da ne bo moj post dojet kot moraliziranje, še nekaj podatkov:
Članek:
Pripravništva: »Mladi danes nimamo nič od vladnih obljub«
Za vzgojo in izobraževanje bi naj bilo razpisanih 300 mest.
Pozdrav