Mladi plus Nič več prekarnih oblik na trgu dela, zahtevamo dostojno delo in nov Zakon o inšpekciji dela!

Trenutno berete:
Mladi plus Nič več prekarnih oblik na trgu dela, zahtevamo dostojno delo in nov Zakon o inšpekciji dela!

Nazadnje uredil moderator:
Odziv Sindikata Mladi plus na spremembo delovnopravne zakonodaje – Zakon o inšpekciji dela (ZID)

V marcu leta 2015, je na pobudo nevladnih organizacij in sindikatov nastala Vladna projektna skupina za prekarne oblike na trgu dela. V skupini smo skušali delovati Mirsad Begić (Sindikalna konferenca samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja), Marko Funkl (Gibanje za dostojno delo in socialno družbo), Sanja Leban Trojar (Mladi plus), Špela Stare (Društvo novinarjev Slovenije) in Marko Tanasić (Migrantska pisarna ZSSS).

V maju 2015 smo pripravili posvet s predsednikom Vlade RS, Mirom Cerarjem ter z ministrico za delo, Anjo Kopač Mrak in številnimi drugimi strokovnjaki in predstavniki prekarcev. Dosegli smo dogovor, da se problematiki prekarnega dela posveti več pozornosti in pripravi ukrepe na tem področju. Vendar Vlada RS in pristojno ministrstvo nista pokazala resnične volje za spremembe.

Po številnih opozorilih prekarcev in strokovnjakov o vse hujših posledicah prekarnosti za delavce in za socialno državo, je marca lansko leto Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo dokument “Za dostojno delo”. Dokument je bil kot kaže le manever za kupovanje časa. Dejansko se na področju prekarnih zaposlitev v Sloveniji ni zgodilo prav nič, da so premiki minimalni nakazujejo tudi zadnji predlogi sprememb delovne zakonodaje. Država je prezrla številna prizadevanja za izboljšanje položaja prekarnih delavk in delavcev. Tudi javna razprava o noveli Zakona o inšpekciji dela, je bila očitno sama sebi namen, saj pristojno ministrstvo številnih artikuliranih odzivov, ni upoštevalo.

Zato Vladi RS kot tudi pristojnemu Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sporočamo, da protestno razpuščamo Vladno projektno skupino za prekarne oblike na trgu dela.

Naša vsebinska prizadevanja za spremembo zakonodaje in odločno nastavljanje ogledala pristojnim, se bodo nadaljevala in bodo še bolj intenzivna kot doslej. Prva skupna akcija je zavzemanje za takšne spremembe Zakona o inšpekciji dela, ki bodo v največjo korist delavcev.

Zahtevamo, da se ZID izloči iz »paketa« delovnopravne zakonodaje, kjer želi ministrstvo skupaj obravnavati vse tri zakone (ZID, ZDR-1 in ZUTD) ter zahtevamo, da se ZID čim prej sprejme. Ne pristajamo na trgovanje in zavlačevanje, saj je bil predlog ZID obravnavan že maja 2016, kjer je predlogu nasprotovalo samo ministrstvo, od takrat pa se položaj prekarnih delavk in delavcev ni izboljšal popolnoma nič.



KAJ PREDLAGAMO – GLAVNI POUDARKI

Ureditvena odločba
1
Delavec, za katerega inšpekcija ugotovi obstoj delovnega razmerja, je zaposlen, in iz tega inšpekcijsko ugotovljenega pravnega dejstva mu sledijo vse pravice po ZDR- 1. Delodajalec nepravilnost lahko odpravi edino tako, da mu izstavi ustrezno pisno pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza vsebini ugotovljenega delovnega razmerja. Zato predlagamo ureditveno odločbo kot edino obliko odprave nepravilnosti. Le to inšpektor naloži delodajalcu tudi za delo na črno ter uporabniku, če ta uporablja delo nezakonito napotenih delavcev (nelegalne agencije in uporabniki, ki dejansko opravljanje dejavnosti zagotavljanja in uporabe dela napotenih delavcev prikrivajo z navideznimi pogodbami o izvajanju storitev).
Postopek
2
Delavec je stranka v postopku. Ureditev dopolnjujemo zato, ker je v sedanjih postopkih inšpekcijskega nadzora pravno in praktično delavec obravnavan izključujoče. Sam inšpekcijski postopek pa v nobenem primeru ne more posegati v sodno varstvo, ne z roki ali kako drugače.
Sankcije
3
Višje globe za kršitelje, ki so primerne finančnim koristim iz kršitev in bi imele odvračalni učinek
4 Prikrito zaposleni ne smejo biti sankcionirani; Trenutni predlogi spremembe delovnopravne zakonodaje med drugim uvajajo sankcije za posameznike, ki delajo na podlagi pogodb civilnega prava. Sicer se predvideva, da se ta v določenih primerih ne bo izrekla, a se moramo zavedati, da je primarna odgovornost za spoštovanje zakonodaje na strani delodajalca, saj je ta tisti, ki delo razpisuje in tudi postavlja pogoje. Pogosto se zgodi, da delo po pogodbi civilnega prava zahteva šele na razgovoru in s tem pogojuje delo, kar pa je s strani delavca težko dokazljivo. Dvomimo v primernost takih sankcij, saj praksa kaže, da so brezposelni, predvsem mladi, iz obupa in pomanjkanja priložnosti pripravljeni karkoli, samo da pridobijo možnost za delo. Odgovornost za spoštovanje zakonodaje je in naj ostane na delodajalcu, ki je v delovnih razmerjih vedno na poziciji moči.

5 Zakonsko naj se prepove “nedovoljeno oglaševanje dela«; Predlagamo, da se s sankcijo kaznuje kršitelje, ki objavljajo ali posredujejo tak oglas, ki ni v skladu z zgoraj navedenimi pogoji. Jasno in zakonsko naj se definira, kaj mora vsebovati objava prostega delovnega mesta oz. oglasa za delo.




Menimo, da mora vsak oglas vsebovati:
• naziv delodajalca,
• naslov delodajalca,
• naziv delovnega mesta,
• pogoje za opravljanje dela,
• trajanje zaposlitve (v kolikor gre za zaposlitev),
• navedbo o tem, za kakšno obliko dela gre; pri tem mora biti jasno opredeljeno, ali bo sklenjena pogodba o zaposlitvi ali gre za delo preko pogodb civilnega prava, za študentsko delo ali za opravljanje storitev preko s.p.,
• razlog zaradi katerega naj bi bila pogodba o zaposlitvi sklenjena le za določen čas (kadar se oglašuje ta oblika dela),
• rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni.

Povečanje pristojnosti inšpektorata za delo

Predlagamo povečanje pristojnosti na način, da bo omogočeno sankcioniranje oglasov za delo, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, a delodajalec želi skleniti kakšno drugo pogodbo in prav tako, v kolikor oglasi za delo ne vsebujejo vseh sestavin, ki jih zgoraj navajamo. Inšpektorat bi v tem primeru moral spremljati tudi oglase in preučevati, ali so oglasi za delo primerni, ali ne.

Za prepoznavanje elementov delovnega razmerja bi bil pristojen Inšpektorat RS za delo, ki bi mu povečali pristojnosti in bi v okviru svojih nalog spremljal tudi oglase za delo ter jih v primeru kršitev lahko sankcioniral. Ob tem se zavzemamo tudi za kadrovsko in finančno okrepitev Inšpektorata RS za delo.

Glede na akcijo »Stop kršitvam- za dostojno delo«, ki jo izvajamo na Sindikatu Mladi plus, kjer smo od maja 2016 prijavili že 71 oglasov, kjer sumimo, da gre za kršitve, je jasno, da je potrebno razširjanje prekarnih oblik dela omejiti že pri samem viru. Delodajalci, ki ponujajo delo, ki ima vse elemente delovnega razmerja morajo tako ponujati redne zaposlitve, ne pa različne druge oblike dela, kar mora biti razvidno tudi v oglasih za delo.



Predlogi iniciative so celoviti in dosledni delovno pravni ureditvi, kar je izjemni pomembno, saj od luknjičavih in nekonsistentnih pravnih rešitev ne moremo pričakovati izpolnitve deklariranih ciljev, povečanje učinkovitosti nadzora in preprečevanja nelegalnih oblik na reguliranem trgu dela.





Društvo Delavska svetovalnica
Društvo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
Društvo novinarjev Slovenije
Sindikalna konferenca samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja
Sindikat Mladi plus
Sindikat novinarjev Slovenije

Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Mladi plus, www.mladiplus.si
 

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Podobne teme

Zadnji prispevki

Na vrhu