Na novinarski konferenci, ki se je odvila 5. julija na MIZŠ, so javnosti predstavili predlog Zakona o vajeništvu, najavili pričetek javne razprave o položaju drugega tujega jezika v osnovni šoli, predstavili nov model Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in spregovorili o tem, kako urejajo učbeniško problematiko.
Predlog Zakona o vajeništvu
Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič je javnost seznanila, da je na e-demokraciji objavljen predlog Zakona o vajeništvu, za katerega je rok za oddajo pripomb 19. avgust. Zakon bo uredil ključna vprašanja statusa vajenca, pravic in obveznosti delodajalcev, šol, zbornic in združenj delodajalcev ter ministrstev. Razvoj vajeniškega modela bo ministrstvo sofinanciralo s pomočjo evropskih sredstev. Za uvedbo vajeništva pa bomo zagotovili strokovno usposabljanje mentorjem v podjetjih in strokovnim delavcem v šolah, je dejala ministrica.
Drugi tuji jezik v osnovni šoli
S 5. julijem MIZŠ pričenja javno razpravo o poučevanju drugega tujega jezika v osnovni šoli. »Urediti nameravamo primeren sistem poučevanja drugega tujega jezika v osnovni šoli. Tako kot je urejeno sedaj, se ga poučuje na pet načinov, zato bi to želeli sistemsko urediti,« je na novinarski konferenci pojasnila dr. Makovec Brenčič. Gradivo za razpravo je pripravila Delovna skupina za ureditev položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli, ministrica pa ga ocenjuje kot kakovostno podlago za javno razpravo.
Nacionalno preverjanje znanja (NPZ)
Ministrici se je na novinarski konferenci pridružil tudi Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev, da je predstavil izsledke analize o NPZ, ki jo je združenje pripravilo v osnovnih šolah med učenkami in učenci šestih in devetih razredov. Osnovnošolci so povedali, da v povprečju namenjajo dan ali dva za priprave na NPZ, ki mu ne pripisujejo posebnega pomena, precej več mu ga, po njihovem mnenju, pripisujejo starši, največ pa učiteljice in učitelji. Anketa je tudi pokazala, da staršev pretirano ne zanima, kako uspešni so bili njihovi otroci pri reševanju NPZ.
MIZŠ je že jeseni lani pripravilo javno razpravo o NPZ. Na podlagi prispelih odzivov je delovna skupina oblikovala nekaj modelov, obveljal pa je tisti, ki zasleduje tri cilje: opolnomočenje učiteljev, NPZ naj bi bil orodje učiteljev pri spremljanju napredka znanja učenk in učencev, hkrati pa naj bi bil pomemben instrument, s katerim se spremlja in izboljšuje kakovost sistema vzgoje in izobraževanja.
Novi model predvideva, da so NPZ obvezni ob koncu tretjega, šestega in devetega razreda. V tretjem se bosta preverjala učni jezik in matematika, v šestem in devetem pa še tuji jezik. Glede četrtih predmetov pa je evalvacija še v fazi usklajevanja.
Model predvideva, da učenci, ki se šolajo v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom, v tretjem razredu ne opravljajo NPZ, v šestem prostovoljno, v devetem pa obvezno.
Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in se prvič vključujejo v osnovno šolo v RS, pa NPZ opravljajo prostovoljno v dveh šolskih letih po priselitvi.
Rezultati NPZ ob zaključku tretjega in šestega razreda ne vplivajo na oceno in niso zapisani v spričevalu, ob koncu devetega razreda pa se ocena iz učnega jezika, matematike in tujega jezika pri NPZ oceni, učitelj pa jo pri zaključni oceni upošteva kot eno izmed ocen pridobljenih v šolskem letu.
Namen novega modela je osmisliti NPZ, je dejala ministrica in izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da ima nov model soglasje deležnikov.
Učbeniki
Glede učbenikov je ministrica na novinarski konferenci zagotovila, da bodo učbeniški skladi obnovljeni do konca prihodnjega leta, neveljavnih učbenikov v šoli ne bo, do konca leta 2016 pa bomo pripravili nov, celovit in trajnostno vzdržen model na področju učbeniške politike. Cilj je sistematično urediti učbeniške sklade.
Gradivo (ppt)
Vir>> Novica MIZŠ
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si
Predlog Zakona o vajeništvu
Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič je javnost seznanila, da je na e-demokraciji objavljen predlog Zakona o vajeništvu, za katerega je rok za oddajo pripomb 19. avgust. Zakon bo uredil ključna vprašanja statusa vajenca, pravic in obveznosti delodajalcev, šol, zbornic in združenj delodajalcev ter ministrstev. Razvoj vajeniškega modela bo ministrstvo sofinanciralo s pomočjo evropskih sredstev. Za uvedbo vajeništva pa bomo zagotovili strokovno usposabljanje mentorjem v podjetjih in strokovnim delavcem v šolah, je dejala ministrica.
Drugi tuji jezik v osnovni šoli
S 5. julijem MIZŠ pričenja javno razpravo o poučevanju drugega tujega jezika v osnovni šoli. »Urediti nameravamo primeren sistem poučevanja drugega tujega jezika v osnovni šoli. Tako kot je urejeno sedaj, se ga poučuje na pet načinov, zato bi to želeli sistemsko urediti,« je na novinarski konferenci pojasnila dr. Makovec Brenčič. Gradivo za razpravo je pripravila Delovna skupina za ureditev položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli, ministrica pa ga ocenjuje kot kakovostno podlago za javno razpravo.
Nacionalno preverjanje znanja (NPZ)
Ministrici se je na novinarski konferenci pridružil tudi Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev, da je predstavil izsledke analize o NPZ, ki jo je združenje pripravilo v osnovnih šolah med učenkami in učenci šestih in devetih razredov. Osnovnošolci so povedali, da v povprečju namenjajo dan ali dva za priprave na NPZ, ki mu ne pripisujejo posebnega pomena, precej več mu ga, po njihovem mnenju, pripisujejo starši, največ pa učiteljice in učitelji. Anketa je tudi pokazala, da staršev pretirano ne zanima, kako uspešni so bili njihovi otroci pri reševanju NPZ.
MIZŠ je že jeseni lani pripravilo javno razpravo o NPZ. Na podlagi prispelih odzivov je delovna skupina oblikovala nekaj modelov, obveljal pa je tisti, ki zasleduje tri cilje: opolnomočenje učiteljev, NPZ naj bi bil orodje učiteljev pri spremljanju napredka znanja učenk in učencev, hkrati pa naj bi bil pomemben instrument, s katerim se spremlja in izboljšuje kakovost sistema vzgoje in izobraževanja.
Novi model predvideva, da so NPZ obvezni ob koncu tretjega, šestega in devetega razreda. V tretjem se bosta preverjala učni jezik in matematika, v šestem in devetem pa še tuji jezik. Glede četrtih predmetov pa je evalvacija še v fazi usklajevanja.
Model predvideva, da učenci, ki se šolajo v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom, v tretjem razredu ne opravljajo NPZ, v šestem prostovoljno, v devetem pa obvezno.
Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in se prvič vključujejo v osnovno šolo v RS, pa NPZ opravljajo prostovoljno v dveh šolskih letih po priselitvi.
Rezultati NPZ ob zaključku tretjega in šestega razreda ne vplivajo na oceno in niso zapisani v spričevalu, ob koncu devetega razreda pa se ocena iz učnega jezika, matematike in tujega jezika pri NPZ oceni, učitelj pa jo pri zaključni oceni upošteva kot eno izmed ocen pridobljenih v šolskem letu.
Namen novega modela je osmisliti NPZ, je dejala ministrica in izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da ima nov model soglasje deležnikov.
Učbeniki
Glede učbenikov je ministrica na novinarski konferenci zagotovila, da bodo učbeniški skladi obnovljeni do konca prihodnjega leta, neveljavnih učbenikov v šoli ne bo, do konca leta 2016 pa bomo pripravili nov, celovit in trajnostno vzdržen model na področju učbeniške politike. Cilj je sistematično urediti učbeniške sklade.
Gradivo (ppt)
Vir>> Novica MIZŠ
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, www.eurydice.si
