Kako se napreduje v plačne razrede?

[Metka123]

Pozdravljeni!

Vidim, da je to stara tema, a vseeno upam, da jo bo kdo prebral. Torej, kar se tiče napredovanje v nazive mi je vse jasno. Jasno mi je tudi, da se bo začelo plačevati šele s 1. 12. 2015.
Imam pa težave pri razumevanju pogojev za napredovanje v plačilne razrede.
Torej, pogoji so: dodata funkcionalna znanja, interdisciplinarna usposobljenost, samostojnost in zanesljivost pri delu, ustvarjanost in delovna uspešnost. Tukaj dobivaš točke in te se seštevajo med seboj. Do sedaj še vse jasno, a kaj ko potem naletim na uredbo o napredovanju javnih uslužbencev, kjer pa piše, da se za napredovanje odloči na podlagi treh letnih ocen (od 1-5) in seštevek le teh. Kaj je sedaj prav? Točke ali ocene? Ali te točke pretvorijo v ocene?
Torej, če dobim na izpitu vprašanje: Razloži napredovanje v višje plačilne razrede, kaj je sedaj prav? Kako naj razložim? Če imam prav, lahko napreduješ za tri plačilne razrede največ, napreduješ pa vsake tri leta. Je to prav?

Najlepša hvalaaaaaa za odgovor!
Lp M

 

[Mladi učitelj]

Pozdravljeni!

Vidim, da je to stara tema, a vseeno upam, da jo bo kdo prebral.

Zato je morda bolje odpreti kar novo Sem vam prestavil prispevek v lastno temo in ustrezen forum.

Imam pa težave pri razumevanju pogojev za napredovanje v plačilne razrede.

Plačne razrede. Plačilni razredi so se imenovali včasih.

Torej, pogoji so: dodata funkcionalna znanja, interdisciplinarna usposobljenost, samostojnost in zanesljivost pri delu, ustvarjanost in delovna uspešnost. Tukaj dobivaš točke in te se seštevajo med seboj. Do sedaj še vse jasno, a kaj ko potem naletim na uredbo o napredovanju javnih uslužbencev, kjer pa piše, da se za napredovanje odloči na podlagi treh letnih ocen (od 1-5) in seštevek le teh. Kaj je sedaj prav? Točke ali ocene? Ali te točke pretvorijo v ocene?

Vsako področje se točkuje, nato se poda skupna ocena za vsa področja. Po lastnih izkušnjah vam povem, da imajo ravnatelji merila za te točke skrajno različna. Ni pravilnika o točkovanju, zato je vse prepuščeno odločitvi ravnatelja.

Za vsako leto prejmete eno oceno (na podlagi točk po posameznih področjih), katera se pretvori točke. Npr. ocena 5 pomeni 5 točk. Ker po treh letih (v primeru, da ste prejeli tri ocene 5) imate 15 točk (3 x ocena 5) in ne 15 ocen.

Razloži napredovanje v višje plačilne razrede, kaj je sedaj prav? Kako naj razložim? Če imam prav, lahko napreduješ za tri plačilne razrede največ, napreduješ pa vsake tri leta. Je to prav?

Napreduje se vsaka tri leta (če so napredovanja sproščena in se ocena sploh šteje v napredovalno obdobje - varčevalni ukrepi!) za 1 plačni razred oz. 2, če ste zbrali dovolj točk.


V spodaj omenjenem členu Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede natančno piše postopek:

5. člen (Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev)

(1) Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev se izvede vsako leto do 15. marca za vse javne uslužbence. Ocene javnih uslužbencev se točkujejo, in sicer ocena odlično s 5 točkami, ocena zelo dobro s 4 točkami, ocena dobro s 3 točkami in ocena zadovoljivo z 2 točkama. Ocena nezadovoljivo se ne točkuje. Točke se vpišejo v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju (Priloga II). Izpolnjevanje preverjanja pogojev se ugotovi na podlagi seštevka treh letnih ocen.

(2) Za en plačni razred napredujejo tisti javni uslužbenci, ki v napredovalnem obdobju dosežejo:

– ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,

– ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk,

– ob petem najmanj 13 točk,

– ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.

(3) Javni uslužbenci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za največ dva plačna razreda, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk.

(4) Javnemu uslužbencu, ki na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje naslednje leto ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Javni uslužbenec napreduje, ko skupaj doseže tri ocene, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje. Pri tem se upoštevajo tri najugodnejše ocene v obdobju od zadnjega napredovanja.

(5) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena napreduje javni uslužbenec za en plačni razred, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro.

(6) Vsak plačni razred, dosežen z napredovanjem ali z uvrstitvijo nad plačni razred delovnega mesta, se šteje za eno napredovanje.

*opomba: pravilnik o napredovanju v nazive je drug pravilnik!

 

[Metka123]

Najlepša hvala @Mladi učitelj ! Dobila sem potrditev, da nekako razumem , pa še malo bolj si mi pojasnil!
Najlepša hvala

 

[Mont]

Hojla, meni pa se vedno ni jasno kako so povezana napredovanja v nazive in napredovanja v plačne razrede? Če hočem dokazila uporabiti za napredovanje v naziv, še vedno ostanem v istem plačnem razredu... Meni bi bilo logično, da če napredujem v naziv, da se to pozna tudi na plači... Je ta povezava kje razložena? Hvala!

 

[Mladi učitelj]

Vir: http://eportal.mss.edus.si/portal/c...e86-4b35-4e43-a2e5-1f624fc28c75&groupId=10136
-----

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 - uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 58/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZAVAR-E, 80/08 in 120/08-odl. US - ZSPJS) v drugem odstavku 16. člena določa, da javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov, in še, če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov.

ZSPJS v prvem odstavku 52. člena še določa, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati vse določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnostih ter drugih osebah javnega prava, ki se urejajo s tem zakonom, razen določb področnih predpisov, ki urejajo napredovanje oziroma pridobitev naziva.

Predpisi, ki določajo pogoje za pridobitev nazivov so tako, kot tudi pred uvedbo novega plačnega sistema, ostali v pristojnosti resornih ministrstev.

Vendar mora biti tudi v primeru pridobitve višjega naziva osnovna plača določena v skladu z določbami ZSPJS.

Tako ZSPJS v prvem odstavku 9. člena določa, da je osnovna plača javnega uslužbenca določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma, ki ga je pridobil z napredovanjem.

ZSPJS v drugem odstavku 20. člena določa, da javni uslužbenec, ki napreduje v naziv ali višji naziv, prenese že dosežena napredovanja v plačne razrede na delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se doseženi plačni razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne razrede, pri tem pa javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je mogoče doseči z napredovanjem.

To pomeni, da javnemu uslužbencu ob pridobitvi višjega naziva določi plačo v višjem nazivu tako, da prenese že dosežena napredovanja. Tako bodo v primerih, kjer je med izhodiščnim plačnim razredom naziva pred napredovanjem in naziva, ki so ga pridobili z napredovanjem, do tri plačne razrede razlike, javni uslužbenci napredovalne razrede, dosežene v nazivu pred napredovanjem, prenašali. Gre torej za prenos že doseženih napredovanj v nižjem nazivu, če razlika v osnovnem (izhodiščnem) plačnem razredu med novim nazivom in nazivom pred napredovanjem v višji naziv ne znaša več kot 3 plačne razrede.

Če je ta razlika višja, potem se javnega uslužbenca ob napredovanju v višji naziv uvrsti 3 plačne razrede višje od doseženega plačnega razreda v nazivu pred pridobitvijo višjega naziva.

Spodnje tabele prikazujejo po dejavnostih primerjavo med napredovanji v višji naziv na istem delovnem mestu, ko znaša razlika v plačnih razredih med nazivi do 3 plačne razrede ali več.

 

[ajetamas]

Jaz iz table ne morem enoznačno razbrat kje bom pristala po napredovanju. Trenutno sem mentor. V ta naziv sem napredovala iz 30 placnega razreda v 33. Nato sem v istem koledarskem letu napredovala 2 placna razreda (še po stari zakonodaji). Po sprostitvi napredovanj sem spomladi 2015 napredovala 2 placna razreda zaradi delovne uspesnosti in sem sedaj v 37. placnem razredu. Sedaj bom napredovala v naziv svetovalec. V katerem placnem razredu bom po napredovanju?

 

[Mladi učitelj]

Jaz iz table ne morem enoznačno razbrat kje bom pristala po napredovanju. Trenutno sem mentor. V ta naziv sem napredovala iz 30 placnega razreda v 33. Nato sem v istem koledarskem letu napredovala 2 placna razreda (še po stari zakonodaji). Po sprostitvi napredovanj sem spomladi 2015 napredovala 2 placna razreda zaradi delovne uspesnosti in sem sedaj v 37. placnem razredu. Sedaj bom napredovala v naziv svetovalec. V katerem placnem razredu bom po napredovanju?

Če prav razumem, boste v 39 PR (35 PR kot osnova za naziv svetovalec + 4 PR pri delovni uspešnosti).

 

[ajetamas]

Če prav razumem, boste v 39 PR (35 PR kot osnova za naziv svetovalec + 4 PR pri delovni uspešnosti).

Hvala za odgovor. Tudi jaz sem tako razumela. Po razlagi ravnatelja in pravnika sindikata naj bi bila v 38. ?!

 

[Mladi učitelj]

Tudi na to sem sam pomislil. Najbrž, da je razlog to:

ZSPJS v drugem odstavku 20. člena določa, da javni uslužbenec, ki napreduje v naziv ali višji naziv, prenese že dosežena napredovanja v plačne razrede na delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se doseženi plačni razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne razrede, pri tem pa javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je mogoče doseči z napredovanjem.

Pri teh napredovanjih je cela zmešnjava oz. sistem je narejen tako, da si v bistvu oškodovan. Če se spomnite, nam prosim sporočite vašo uvrstitev v plačni razred. Lahko pa glede vašega primera pišete tudi na MIZŠ:

NAPREDOVANJE V NAZIVE
Kontaktna oseba:
Vesna Lebar
tel.: (01) 400 57 19 (tajništvo)
e-pošta: kadrisolstvo.mizs(at)gov.si

 

[ajetamas]

Hvala za kontaktne podatke. Menim, da si 20. člen vsak po svoje razlaga. Kot jaz razumem, za napredovanje iz mentorja v svetovalca ne velja, saj je razlika med izhodišnima razredoma nazivov manjša of 3 ( 33. in 35.) Velja na primer za placno skupino E kjer so razlike med izhodiščnimi razredi večje od 3.

 

[Mladi učitelj]

Ne vem, mislim, da tudi za skupino D. Najbrž bo izračun 38. PR kar prav. No, na MIZŠ bodo vedeli. Tudi mene zanima kakšno logiko tukaj uporabljajo.

 

[Sarč]

Iz Pravilnika o napredovanju: "... V naziv mentor lahko napreduje strokovni delavec, ravnatelj oziroma direktor, ki:
- ima najmanj 4 leta delovne dobe, ...."
A ta 4 leta mora biti zaposlitev v šolstvu ali zaposlitev na splošno?

 

[Andrej]

Štiri leta v vzgoji in izobraževanju.

 

[Sarč]

Andrej, najlepša hvala za odgovor.

 

[lucija22]

Mogoče kdo ve, kako je z napredovanji v višji plačni razred, če nisi konstantno zaposlen, pač zaradi služb za določen čas? Imam namreč tri letne ocene, ampak nisem bila ves čas neprekinjeno zaposlena (ker vmes v določenih obdobjih pač nisem takoj dobila druge službe). Na internetu sem zasledila, da naj bi se od prekinitvi zaposlitve v javnem sektorju tudi napredovalno obdobje prekinilo, ampak a tudi potek službe za določen čas in ne takojšnja nova zaposlitev pomeni dejansko prekinitev in s tem izničenje prejšnjih letnih ocen? Ker to bi bilo totalno nepošteno ...

 

[Andrej]

Če imate tri letne ocene, lahko napredujete. Nič ne vem o tem, da bi se ocene izničile.

 

[lucija22]

Sem se potem šla pozanimat k vodstvu in je dejansko tako, da če vmes nekaj časa nimaš službe, se šteje kot prekinitev napredovalnega obdobja in se vse lepo začne znova, ko se spet zaposliš. Torej se ti prejšnje ocene nič ne štejejo. Edina izjema je, če imaš pogodbo do konca junija in potem od septembra spet, to se ne šteje za prekinitev (glede na pogosto prakso po šolah, da te čez poletje skenslajo, so vsaj glede tega prilagodili pravila). V glavnem, totalno nefer, glede na to do, da nas je dandanes veliko v situaciji, ko iz leta v leto iščemo službo in se večkrat zgodi, da si nekaj mesecev brez. V mojem primeru konkretno mi je pogodba potekla med porodniško in seveda mi je niso podaljšali, sem dobila novo pogodbo po poteku porodniške. In zaradi tega sem sedaj na začetku. Res podn.

 

[Andrej]

Hm, nisem prepričan. Na vašem mestu bi se pozanimal na ministrstvu. V Predpisi - Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede namreč nikjer ne piše, da se napredovalno obdobje prekine. Če že imate tri ocene, ste jih dobili zato, ker ste takrat izpolnjevali pogoje. Močno dvomim, da se vam ocena kar tako izniči.

 

[Andrej]

Tudi v Predpisi - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju nič ne piše o zapadlosti ocen ali prekinitvi napredovalnega obdobja:

16. člen (Napredovanje v višji plačni razred)

(1) Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona na delovnem mestu oziroma v nazivu napreduje v višji plačni razred. O tem napredovanju odloča pristojni organ oziroma predstojnik.

(2) Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov. Če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov.

(3) Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Pristojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje.

(4) V primeru, da ima javni uslužbenec osnovno plačo določeno v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega zakona, napreduje v skladu z določbami tega zakona.

(5) Funkcionarji ne morejo napredovati v višji plačni razred, razen sodnikov in državnih tožilcev, ki v skladu z zakoni, ki urejajo njihov položaj, lahko napredujejo v višji plačni razred v razponu plačnih razredov, določenih v prilogi 3 tega zakona.

(6) Javni uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna mesta v plačni skupini B, ne napredujejo v višji plačni razred, se pa ocenjujejo.

(7) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko javni uslužbenci na vodstvenih delovnih mestih, ki so uvrščena v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami, uredbami oziroma splošnimi akti, napredujejo za največ deset plačnih razredov.

 

[lucija22]

Ja, saj meni se je tudi zdelo neverjetno, da bi se kar izničile ocene, ampak sem nekje na internetu to zasledila (res pa je, da to v teh predpisih sploh ne piše) in potem sem preverila pri vodstvu šole, kjer so mi to potrdili. Ampak hvala za nasvet, bom povprašala še na ministrstvu.